Robanov kot je bil nekoč precej samoten kraj. Nobena cesta ni vodila vanj, domačini so do svojih kmetij prišli le s konjem in vozom ali pa peš.

Zaradi odmaknjenosti so med 2. svetovno vojno v Robanovem kotu našli zatočišče tudi bolni in ranjeni partizani. Njihovi soborci so zanje v letu 1944 zgradili tri bolnišnice. V njih se je v letu dni zdravilo 165 ranjencev. Po vojni je Tone Ikovic– domačin iz Solčave, ki je bil med vojno v teh bolnicah bolničar, poskrbel za to, da so mesta, kjer so se nekoč zdravili ranjeni partizani, označena z napisom na spominskih ploščah.