19. avgusta 1942 se prvič oglasijo pri Plesniku v Logarski dolini partizani Simonovega bataljona Druge grupe odredov.
15. decembra 1942 napadejo partizani Prve Koroške čete nemško postojanko v Solčavi.
V poletju 1943 je bil organiziran SKOJ in OF.
14. februarja 1944 je bila pri Plesniku konferenca koroških aktivistov.
Spomladi 1944 začne na solčavskem delovati bolnica Vzhodno koroškega odreda. Tedaj je ustanovljeno tudi Solčavsko -Logarsko področje, ki se 12.avgusta 1944 preimenuje v Komando mesta Solčava.
21. junija 1944 napade četa Vojske državne varnosti nemško kolono v Kačjeku. Pade 16 Vermanov.
Od 1. julija do 22. oktobra 1944 je delovala partizanska šola v Solčavi.
Od poletja do konca oktobra 1944 so imeli tu sedež Pokrajinski odbor OF in Oblastni komite KPS za Koroško z Agitpropom, Vzhodnokoroški odred in Koroška grupa odredov.
Oktobra 1944 je bila pri Rogovilcu konferenca političnih aktivistov Koroške, novembra pa seja Pokrajinskega odbora OF za Koroško, ki se je je udeležil tudi Franc Leskovšek -Luka.
Od avgusta 1944 do januarja 1945 sta imeli na Solčavskem svojo bazo Obveščevalna grupa Glavnega štaba NOV in POS ter zavezniška misija.
1. oktobra 1944 so bile volitve v Krajevne narodnoosvobodilne odbore.
Po vpadu okupatorja je bilo na Solčavskem od 24. oktobra 1944 dalje požganih 290 stanovanjskih hiš in gospodarskih poslopij.
V času okupacije je bilo izseljenih ali interniranih 188 domačinov.
Narodnoosvobodilnega boja se je udeležilo 169 Solčavanov in Solčavank.
Fašistično nasilje je zahtevalo 47 žrtev: 20 padlih v boju, 27 ustreljenih talcev in umrlih v taborišču.
Kazalo: naslovnica | Solčava in okolica | Solčavani, padli v NOV | pomembnejši dogodki | druge žrtve vojne | padli v nemški vojski