• Poslanstvo
  • Predstavitev
  • Solčavani, padli v NOV
    • Solčava in okolica
    • Solčavani, padli v NOV
    • Pomembnejši dogodki
    • Druge žrtve vojne
    • Solčavani, padli v nemški vojski
  • Spomeniki
  • Koledar prireditev
  • Pohodništvo

ZBV NOB, krajevna organizacija Solčava

Zveza borcev za vrednote NOB, krajevna organizacija Solčava

  • Članki
  • Novice
  • Pričevanja 1
    • Spomini na Ivanko Herle
    • Požgana Solčava
      • Brezdomci po požigu Solčave
      • Spomini Lučke Golob
      • Spomini Milke Kosmač
    • Iz zapiskov Anike Zabret
      • Angleška misija
      • Obisk zdravnikov iz Topolšice
      • O kruhu
      • Iz spominov Herletove Anike
    • Pričevanje Marice Prepotnik
    • Pričevanje Nežke Klemenšek
    • Katica Kladnik pripoveduje
      • O življenju v Solčavi med vojno
      • Tako smo se prebijali skozi vojno
    • Partizanska šola
    • Pot v taborišče
    • Spomini na partizansko Solčavo
    • Pismo družini
    • Pričevanje Alojzije Vršnik
    • Solčava se dviga iz ruševin
    • Pripoved Nežke Robnik
  • Pričevanja 2
    • Ne smemo pozabiti
    • Havdejeva Ančka se spominja …
    • Spomin na Havdejeve
    • Usodni dnevi
    • Marija Stakne – Račka Mici
    • Pavla Knez – Cenkina Pavla
    • Ivan Grudnik pripoveduje
    • Mirko Grudnik se spominja
    • Odraščali smo med vojno
    • Spomini Pavla Potočnika
    • Rezka Ošep – Breznikova
    • Rezka Ošep – čez goro …
    • Nina Vršnik – življenje Covnikovih
    • Covnikov Marko o svojem dedu
  • Pričevanja 3
    • Na Ramšiji
      • Žganjekuha na Ramšiji
    • Svetko Grgič – učitelj, partizan
      • Športni dan leta 1938
    • Novo leto 1944/45
    • Pripoved Prodnik Jožeta
    • Janja Cigit in Jože Marzidovšek
    • Ivanka Herle je rodila v gozdu
    • Lojze Golob – izgnanec
    • Nina Plesnik – Ogradnikova
    • Skozi trpljenje v lepše življenje
    • Spomin na Vitežčevega Vestra
    • Ko bi znal govoriti Trojanski gozd
    • Tilka Glas se spominja otroštva
    • Marija Podbrežnik
    • Spomini Angelce Golob na NOB
    • Angelca Golob se spominja
    • Semov Jaka z Ljubnega
  • Partizanska bolnica
    • 3. Pohod, 01.06.2013
    • 1. Pohod, 22.05.2011
  • Knjižna polica
    • Spomini šaleškega upornika
    • Vojni obveščevalec OF
    • Guernseysko društvo …
    • Angel pozabe
    • Od pastirja do direktorja
    • Zlomljena krila
    • Ljubimca z Vošnjakove ulice
    • Bizeljsko: 3011 jih je šlo …
  • Galerije
    • Srečanja in slovesnosti 2015
      • Sv. Primož, 11.01.2015
    • Srečanja in slovesnosti 2014
      • Sv. Primož, 12.01.2014
      • Združimo se v spominu, 24.10.
    • Srečanja in slovesnosti 2013
      • Železna kapla, 07.04.2013
      • Robanov kot, 01.06.2013
      • Vranov let, 14.09.2013
    • Srečanja in slovesnosti 2012
      • Sv. Primož, 08.01.2012
    • Srečanja in slovesnosti 2011
      • Menina, 02.07.2011
  • Poezija
    • Moj požgani dom
    • Usoda Jake Sema
    • Zakaj sem partizan
    • Poletna noč
    • Pesmi Marije Logar
  • Utrinki
    • Humor
    • Kviz zmage
    • Svobodni otroci
You are here: Home / Pričevanja – tega se je vredno spominjati! / Valerija Roban in Rafko Ikovic – spomin na očeta

Valerija Roban in Rafko Ikovic – spomin na očeta

Njun oče Silvester Ikovic – Vitežčev Vester je bil partizan, borec Tomšičeve brigade.

Spomladi leta 1944 so nacisti ubili dva očetova brata. Bogomir Ikovic je bil koroški partizan. Padel je v borbi blizu Šajde pod Obirjem. Brata Andreja pa so gestapovci v celovškem zaporu mučili do smrti, a tovarišev iz odporniškega gibanja ni izdal!

Oče je po vojni svojim otrokom pripovedoval, kako zelo ga je 24. oktobra 1944 presunila novica, da gori Solčava.

Družina Ikovic: stojita starša Valerija in Vester Ikovic, pred njima so otroci Janko, Valerija, Marko, Silva in Rafko

Družina Ikovic: stojita starša Valerija in Vester Ikovic, pred njima so otroci Janko, Valerija, Marko, Silva in Rafko

24. oktobra je Vester s soborci na Černivcu bil bitko z domobranci, ko je izvedel, kaj se dogaja v njegovi domači vasi. Čeprav je bil pravzaprav blizu, ni mogel storiti ničesar, le skrbelo ga je lahko, kaj bo z njegovo družino.

Pred nedavnim je bil na obisku doma, ker je izvedel, da je sin Mirko, ki je bil star le dobrega pol leta, hudo bolan. Poleg Mirka sta imela z ženo Vidmarjevo Valerijo še hčerki Silvo in Valerijo, ter sinova Rafka in Janka. Silva je bila rojena tik pred začetkom vojne, vsi ostali so bili mlajši. Družina je stanovala pri ženini mami na Vidmu.

Poleti leta 1944 je bila Zgornja Savinjska dolina osvobojeno ozemlje: tisti čas edino osvobojeno ozemlje v okupirani Evropi! Vendar pa so se Nemci že pripravljali na to, da spet prevzamejo kontrolo nad dolino.

Ko je Vester dobil dovoljenje za odsotnost iz svoje enote in obisk doma, ni prićakoval, da ga bodo presenetili Nemci. V naglici je zbežal od doma. A na omari je ostala skrita bomba, ki so jo Nemci, ko so preiskovali hišo, našli. Pograbili so mamo Valerijo, jo postavili pred zid in hoteli takoj ustreliti. Vsi otroci so zajokali in prosili Nemce, naj ne ubijejo mame. Očitno je zaleglo in čez nekaj časa so Nemci mater in otroke nagnali v klet, ter zaklenili za njimi. Klet je bila nato njihovo prebivališče skoraj ves teden. Hrane – razen tiste, ki so jo takrat družine imele po kleteh – krompir, repo… niso imeli, prevsem ni bilo ničesar kuhanega ali toplega. Mama Valerija in pet otrok – Silvi je bilo pet let, ostali štirje so bili še mlajši – so bili ves čas lačni. Zeblo jih je, saj je konec oktobra v Solčavi že mrzlo, v kleti pa niso imeli nobenih odej in nobenega ležišča. Mama je prosila, da bi smela vsaj bolnemu otroku kaj skuhati, pa Nemci niso dovolili. Mirko, star kakih osem mesecev, je ob taki oskrbi po nekaj dneh umrl v materinem naročju.

24. oktobra, ko so Nemci na silo pregnali Solčavane z njihovih domov in jih naganjali v kolono proti Logarski dolini, so tudi Valerijo in njene, sedaj le še štiri otroke, določili za na to usodno pot.

Vendar je bilo tudi grozljivih vojnih izkušenj enkrat konec. Ko je prišla svoboda, si je družina Ikovic Valerije in Vestra zgradila lastno hišo »Pri Meglaču« in rodil se jim je še en sin – Marko.

Pravo delo pa se je šele začenjalo. Otroci so pri vsem pridno pomagali. Ko so starši udarniško gradili zadružni dom ali počitniški dom Rinko, so gibčne otroške noge zelo prav prišle, da so otroci čepe na »polatanih« strehah podajali opeke itd.

Oče Vester Ikovic je bil že pred vojno organist in pevovodja, po vojni pa je bil spet eden od stebrov kulturne dejavnosti v Solčavi. Brez njegovega orglanja ni minila nobena maša in pod njegovim vodenjem so v raznih pevskih zborih skozi desetletja zapeli številni Solčavani.

Povej naprej

  • Click to share on X (Opens in new window) X
  • Click to share on Facebook (Opens in new window) Facebook
  • Click to share on Pinterest (Opens in new window) Pinterest
  • Click to share on LinkedIn (Opens in new window) LinkedIn
  • Click to share on Pocket (Opens in new window) Pocket
  • Click to print (Opens in new window) Print

Like this:

Like Loading...

Zadnji članek

Zadnje novice

Vabljeni na tradicionalni pohod do partizanske bolnicev Robanovem kotu

Spoštovani!

Vabimo vas na tradicionalni pohod do partizanske bolnicev Robanovem kotu

Pohod bo v soboto, 7. junija 2025 s pričetkom ob 11. uri.

Zbor je na parkirišču pred Robanovo domačijo.

Do bolnice je dobrih 45 minut hoje, drugi del poteka po strmi poti. Lahko se odločite tudi za hojo do Robanovega kota.

Po pohodu bo tovariško srečanje v gostišču Zadružnik v Solčavi.

Zadružni dom v Solčavi

Vabljeni na redni občni zbor ZB Solčava v letu 2025

Spoštovane članice, spoštovani člani Združenja borcev za vrednote narodnoosvobodilne borbe Zgornje Savinjske doline, Krajevne organizacije Solčava.

Vas in druge Solčavane, ki spoštujete svobodoljubna načela, za katera so se med NOB borili Solčavani, vabimo na redni letni zbor Krajevne organizacije ZB Solčava.

Srečanje bo v soboto, 1. marca 2025 ob 11. uri v Zadružnem domu v Solčavi.

Return to top of page

Copyright © 2025 on Genesis Framework · WordPress · Log in

%d