• Poslanstvo
  • Predstavitev
  • Solčavani, padli v NOV
    • Solčava in okolica
    • Solčavani, padli v NOV
    • Pomembnejši dogodki
    • Druge žrtve vojne
    • Solčavani, padli v nemški vojski
  • Spomeniki
  • Koledar prireditev
  • Pohodništvo

ZBV NOB, krajevna organizacija Solčava

Zveza borcev za vrednote NOB, krajevna organizacija Solčava

  • Članki
  • Novice
  • Pričevanja 1
    • Spomini na Ivanko Herle
    • Požgana Solčava
      • Brezdomci po požigu Solčave
      • Spomini Lučke Golob
      • Spomini Milke Kosmač
    • Iz zapiskov Anike Zabret
      • Angleška misija
      • Obisk zdravnikov iz Topolšice
      • O kruhu
      • Iz spominov Herletove Anike
    • Pričevanje Marice Prepotnik
    • Pričevanje Nežke Klemenšek
    • Katica Kladnik pripoveduje
      • O življenju v Solčavi med vojno
      • Tako smo se prebijali skozi vojno
    • Partizanska šola
    • Pot v taborišče
    • Spomini na partizansko Solčavo
    • Pismo družini
    • Pričevanje Alojzije Vršnik
    • Solčava se dviga iz ruševin
    • Pripoved Nežke Robnik
  • Pričevanja 2
    • Ne smemo pozabiti
    • Havdejeva Ančka se spominja …
    • Spomin na Havdejeve
    • Usodni dnevi
    • Marija Stakne – Račka Mici
    • Pavla Knez – Cenkina Pavla
    • Ivan Grudnik pripoveduje
    • Mirko Grudnik se spominja
    • Odraščali smo med vojno
    • Spomini Pavla Potočnika
    • Rezka Ošep – Breznikova
    • Rezka Ošep – čez goro …
    • Nina Vršnik – življenje Covnikovih
    • Covnikov Marko o svojem dedu
  • Pričevanja 3
    • Na Ramšiji
      • Žganjekuha na Ramšiji
    • Svetko Grgič – učitelj, partizan
      • Športni dan leta 1938
    • Novo leto 1944/45
    • Pripoved Prodnik Jožeta
    • Janja Cigit in Jože Marzidovšek
    • Ivanka Herle je rodila v gozdu
    • Lojze Golob – izgnanec
    • Nina Plesnik – Ogradnikova
    • Skozi trpljenje v lepše življenje
    • Spomin na Vitežčevega Vestra
    • Ko bi znal govoriti Trojanski gozd
    • Tilka Glas se spominja otroštva
    • Marija Podbrežnik
    • Spomini Angelce Golob na NOB
    • Angelca Golob se spominja
    • Semov Jaka z Ljubnega
  • Partizanska bolnica
    • 3. Pohod, 01.06.2013
    • 1. Pohod, 22.05.2011
  • Knjižna polica
    • Spomini šaleškega upornika
    • Vojni obveščevalec OF
    • Guernseysko društvo …
    • Angel pozabe
    • Od pastirja do direktorja
    • Zlomljena krila
    • Ljubimca z Vošnjakove ulice
    • Bizeljsko: 3011 jih je šlo …
  • Galerije
    • Srečanja in slovesnosti 2015
      • Sv. Primož, 11.01.2015
    • Srečanja in slovesnosti 2014
      • Sv. Primož, 12.01.2014
      • Združimo se v spominu, 24.10.
    • Srečanja in slovesnosti 2013
      • Železna kapla, 07.04.2013
      • Robanov kot, 01.06.2013
      • Vranov let, 14.09.2013
    • Srečanja in slovesnosti 2012
      • Sv. Primož, 08.01.2012
    • Srečanja in slovesnosti 2011
      • Menina, 02.07.2011
  • Poezija
    • Moj požgani dom
    • Usoda Jake Sema
    • Zakaj sem partizan
    • Poletna noč
    • Pesmi Marije Logar
  • Utrinki
    • Humor
    • Kviz zmage
    • Svobodni otroci
You are here: Home / Pričevanja – tega se je vredno spominjati! / Tako smo se prebijali skozi II. svetovno vojno…

Tako smo se prebijali skozi II. svetovno vojno…

Katica Kladnik je povedala:

Moj oče Poličnik Anton so med vojno pomagali sovaščanom, kolikor so največ mogli. Nasploh smo bili takrat drug z drugim dobri, saj smo bili vsi v isti godlji in smo vsi živeli v stalnem strahu.

Ker stoji naša hiša (pri Cenku) na drugi strani Savinje, tik ob gozdu, most čez Savinjo pa je bil nekoč nižje kot je sedaj – nekako vštric Herletovega hleva, so moj oče na zadnji strani hiše naredili lestev do shrambe, v zid shrambe pa luknjo. Kadar  je »prišel glas«, da se Solčavi bližajo Nemci, je prišel k nam spat Herletov Francelj. Če bi bilo treba, bi lahko skozi  shrambo še pravočasno pobegnil v gozd za hišo in ušel Nemcem.

Nedaleč od hiše, v smeri proti Pelinovcu, smo imeli kozolec. Pod kozolcem so moj oče skopali luknjo in v njej uredili bunker. Tja smo skrivali pred Nemci vse, kar ni smelo priti v njihove roke.

Oče so bili vnet lovec in so seveda imeli lovsko puško in zanjo tudi orožni list. Ko so Nemci odločili, da morajo vsi Solčavani orožje oddati, je očetu  od puške ostal samo orožni list. Na pomoč jim je priskočil njihov lovski tovariš, takrat že partizan,  Karel Prušnik – Gašper in jim  prinesel drugo puško!  Ko so se vasi spet bližali Nemci in smo hiteli nositi naše »dragocenosti« v bunker pod kozolcem, sem imela kar nekaj zadrege, ker očetove nove puške nisem znala tako v trenutku razstaviti, kot sem znala prejšnjo. A mi je vendarle tudi to uspelo! Naše skrivališče pod kozolcem so uporabljali tudi partizani – vanj so shranjevali municijo. Ko so oktobra 1944 Nemci požgali Solčavo, je zgorel tudi naš kozolec. Skladišče pod njim, v katerem je bilo polno eksploziva, pa je v ognju začelo pokati. Nemci so najbrž mislili, da so v v gozdu za njim partizani in svoje poti proti Pelinovcu morda ravno zaradi tega niso nadaljevali in se je Pelinovčeva domačija ognila ognju.

Ko so Nemci leta 1941 izseljevali slovenske družine, je bila med  prvimi na spisku  družina trgovca Ikovic Filipa – Ropeta. Ta je nekako izvedel za njihovo namero, zato so  Ropetovi in njihova sorodnica Viteščeva Pavla (ki je bila v njihovi trgovini prodajalka) nabasali vse, kar so mogli in pribežali pod naš kozolec. Od tam jih je nato pot peljala v gozdove pri Sv. Duhu, kjer so se skrivali v  odročni  koči, dokler se niso prebili v Ljubljano.

Na večer, ko so se  Ropetovi skrili v naš kozolec, sem šla spat h Kavtmanu (hiša je stala med Redkačevo hišo in Paludnikovim vrtom ; danes je ni več), ker je bila njihova hči Lona doma sama, saj so domači nekam odšli. Z Lono sva bili vrstnici, obe takrat stari približno dvajset let  in dobri prijateljici.

Naša mama pa so, preden so  šli tisti večer spat, opazili, da se pod kozolcem nekaj dogaja.

Pomislili so na naju z Lono, ki sva bili ravno pravih let za kakšno fantovsko družbo in z lučjo šli proti kozolcu ter se na glas jezili na naju.. Takrat se je oglasila Viteščeva Pavla : »Tiho, tiho, tiho….«  in Ropetovi so razložili mami, kaj se dogaja.

Zjutraj Ropetovih pod kozolcem ni bilo več, ostal pa je njihov koš s stvarmi, ki jih niso mogli nesti s seboj. Bali smo se, da bodo prišli Nemci in se zaradi Ropetovega koša znesli še nad nami,  zato so moj oče naročili Kresijovcu – Ikovic Francu, ki je bil Ropetov brat, naj pride po koš. Kresijovc je to tudi storil, vendar ni počakal na  noč, ampak je koš odnesel kar sredi belega dne.

V hiši »pri Vitezu«, ki je danes ni več, stala pa je na desni strani cerkvenih stopnic, je stanovala družina, ki smo se je – zaradi njihovih tesnih stikov z Nemci in njihovega  obveščanja Nemcev o dogajanju v vasi  bali vsi vaščani. Tudi tokrat so se  »izkazali« in Kresijovca takoj zatožili Nemcem, tako da je zaradi koša z bratovimi stvarmi pristal v  lagerju!

Z izdajalsko družino so kasneje partizani poravnali račune in še danes sem prepričana, da so storili prav!

Solčava, 28.7.2011

Povej naprej

  • Click to share on X (Opens in new window) X
  • Click to share on Facebook (Opens in new window) Facebook
  • Click to share on Pinterest (Opens in new window) Pinterest
  • Click to share on LinkedIn (Opens in new window) LinkedIn
  • Click to share on Pocket (Opens in new window) Pocket
  • Click to print (Opens in new window) Print

Like this:

Like Loading...

Zadnji članek

Zadnje novice

Vabljeni na tradicionalni pohod do partizanske bolnicev Robanovem kotu

Spoštovani!

Vabimo vas na tradicionalni pohod do partizanske bolnicev Robanovem kotu

Pohod bo v soboto, 7. junija 2025 s pričetkom ob 11. uri.

Zbor je na parkirišču pred Robanovo domačijo.

Do bolnice je dobrih 45 minut hoje, drugi del poteka po strmi poti. Lahko se odločite tudi za hojo do Robanovega kota.

Po pohodu bo tovariško srečanje v gostišču Zadružnik v Solčavi.

Zadružni dom v Solčavi

Vabljeni na redni občni zbor ZB Solčava v letu 2025

Spoštovane članice, spoštovani člani Združenja borcev za vrednote narodnoosvobodilne borbe Zgornje Savinjske doline, Krajevne organizacije Solčava.

Vas in druge Solčavane, ki spoštujete svobodoljubna načela, za katera so se med NOB borili Solčavani, vabimo na redni letni zbor Krajevne organizacije ZB Solčava.

Srečanje bo v soboto, 1. marca 2025 ob 11. uri v Zadružnem domu v Solčavi.

Return to top of page

Copyright © 2025 on Genesis Framework · WordPress · Log in

%d