• Poslanstvo
  • Predstavitev
  • Solčavani, padli v NOV
    • Solčava in okolica
    • Solčavani, padli v NOV
    • Pomembnejši dogodki
    • Druge žrtve vojne
    • Solčavani, padli v nemški vojski
  • Spomeniki
  • Koledar prireditev
  • Pohodništvo

ZBV NOB, krajevna organizacija Solčava

Zveza borcev za vrednote NOB, krajevna organizacija Solčava

  • Članki
  • Novice
  • Pričevanja 1
    • Spomini na Ivanko Herle
    • Požgana Solčava
      • Brezdomci po požigu Solčave
      • Spomini Lučke Golob
      • Spomini Milke Kosmač
    • Iz zapiskov Anike Zabret
      • Angleška misija
      • Obisk zdravnikov iz Topolšice
      • O kruhu
      • Iz spominov Herletove Anike
    • Pričevanje Marice Prepotnik
    • Pričevanje Nežke Klemenšek
    • Katica Kladnik pripoveduje
      • O življenju v Solčavi med vojno
      • Tako smo se prebijali skozi vojno
    • Partizanska šola
    • Pot v taborišče
    • Spomini na partizansko Solčavo
    • Pismo družini
    • Pričevanje Alojzije Vršnik
    • Solčava se dviga iz ruševin
    • Pripoved Nežke Robnik
  • Pričevanja 2
    • Ne smemo pozabiti
    • Havdejeva Ančka se spominja …
    • Spomin na Havdejeve
    • Usodni dnevi
    • Marija Stakne – Račka Mici
    • Pavla Knez – Cenkina Pavla
    • Ivan Grudnik pripoveduje
    • Mirko Grudnik se spominja
    • Odraščali smo med vojno
    • Spomini Pavla Potočnika
    • Rezka Ošep – Breznikova
    • Rezka Ošep – čez goro …
    • Nina Vršnik – življenje Covnikovih
    • Covnikov Marko o svojem dedu
  • Pričevanja 3
    • Na Ramšiji
      • Žganjekuha na Ramšiji
    • Svetko Grgič – učitelj, partizan
      • Športni dan leta 1938
    • Novo leto 1944/45
    • Pripoved Prodnik Jožeta
    • Janja Cigit in Jože Marzidovšek
    • Ivanka Herle je rodila v gozdu
    • Lojze Golob – izgnanec
    • Nina Plesnik – Ogradnikova
    • Skozi trpljenje v lepše življenje
    • Spomin na Vitežčevega Vestra
    • Ko bi znal govoriti Trojanski gozd
    • Tilka Glas se spominja otroštva
    • Marija Podbrežnik
    • Spomini Angelce Golob na NOB
    • Angelca Golob se spominja
    • Semov Jaka z Ljubnega
  • Partizanska bolnica
    • 3. Pohod, 01.06.2013
    • 1. Pohod, 22.05.2011
  • Knjižna polica
    • Spomini šaleškega upornika
    • Vojni obveščevalec OF
    • Guernseysko društvo …
    • Angel pozabe
    • Od pastirja do direktorja
    • Zlomljena krila
    • Ljubimca z Vošnjakove ulice
    • Bizeljsko: 3011 jih je šlo …
  • Galerije
    • Srečanja in slovesnosti 2015
      • Sv. Primož, 11.01.2015
    • Srečanja in slovesnosti 2014
      • Sv. Primož, 12.01.2014
      • Združimo se v spominu, 24.10.
    • Srečanja in slovesnosti 2013
      • Železna kapla, 07.04.2013
      • Robanov kot, 01.06.2013
      • Vranov let, 14.09.2013
    • Srečanja in slovesnosti 2012
      • Sv. Primož, 08.01.2012
    • Srečanja in slovesnosti 2011
      • Menina, 02.07.2011
  • Poezija
    • Moj požgani dom
    • Usoda Jake Sema
    • Zakaj sem partizan
    • Poletna noč
    • Pesmi Marije Logar
  • Utrinki
    • Humor
    • Kviz zmage
    • Svobodni otroci
You are here: Home / Pričevanja – tega se je vredno spominjati! / Svetko Grgič – učitelj, partizan

Svetko Grgič – učitelj, partizan

Svetko Grgič

Svetko Grgič

Učitelja Svetka Grgiča se spominjata njegovi učenki Rezka Prušnik in Francka Podbrežnik.

Obe sta ga ohranili v nadvse lepem spominu. Učil ju je v letih 1939, 1940 in 1941. Takrat sta bili že v višjih razredih osnovne šole, torej v 4., 5. in 6. razredu. Tu se je pred vojno osnovno šolanje v Solčavi končalo in le redki so ga nato nadaljevali v šoli v kakšnem drugem kraju.

Svetka Grgiča se njegovi učenki spominjata kot veselega in zelo prijaznega človeka. »Bil je »dobra duša«, zelo pameten, odličen učitelj! In nikoli nas ni tepel! V tistem času so bili udarci v šoli še pogosta učna in vzgojna metoda, vendar ne pri učitelju Grgiču!«

Kar pa je na njegovi nekdanji učenki naredilo največji vtis in zaradi česar so ga tudi njuni sošolci cenili in imeli res radi, je bil njegov odnos do njih: do vseh otrok je bil enak in ni se ni oziral na to, kaj so otrokovi starši – ali so najbogatejši kmetje ali najrevnejši bajtarji. Nikoli ni delal razlik med otroki, v njem je bil nekakšen prirojen čut za pravičnost! Kot otrok iz primorske družine, ki se je zaradi krivic, povzročenih Slovencem, morala izseliti iz domačega kraja, mu razlikovanje ni bilo neznano in je bil najbrž zato zanj še posebej občutljiv.

Otrokom je večkrat pripovedoval o tem, kako si nekatere družine ne morejo privoščiti niti sladkorja, ker je zanje predrag in jim »polagal na dušo« naj bodo dobri do drugih , naj pomagajo ljudem okrog sebe… Učil jih je, da je v redu, če imaš zašito obleko, ne smeš pa biti umazan!

Predvsem pa jih je učil praktične stvari, ki jim bodo koristile pri vsakdanjem življenju: vezanje knjig, sajenje, obrezovanje in oskrba sadnih dreves, iz ilovke so pekli kruh, iz šibja delali košarice…, iz papirja so izrezovali razne like in jih lepili v zgodbe… Dvakrat na teden je bila šolarska maša in učitelj Grgič je svoje otroke spremil v cerkev in jih pripeljal nazaj v šolo. Nekoč je otroke, ki so imeli doma kolesa , peljal na izlet v Luče. Tudi Rezka je bila med njimi, čeprav ji je bilo šele devet let. Makadamska cesta in klanci iz Luč do Solčave so Rezko, ki je bila najmlajša, tako utrudili, da je nazaj domov peš hodila ob kolesu. A učitelj Svetko Grgič je ni pustil same in je vseskozi pešačil z njo. Tega še danes ni pozabila! Svetko Grgič je bil ljubitelj glasbe in je tudi sam igral na gosli. Za razne proslave je učence učil deklamacij in nastopanja, najraje od vsega jih je učil domoljubne pesmi npr. »Oj Doberdob«… Pozimi je učitelj učence včasih povabil k peči, ki je bila v razredu in poskrbel, da je bila peč zelo topla. Pouk so imeli zbrani okoli peči in zdelo se jim je imenitno. Nekoč jih je pri tem zalotil šolski nadzornik in učitelj Grgič se je zelo ustrašil in jih hitro poslal v klopi. Vendar se je vse dobro izteklo. Nadzornik je bil zadovoljen z znanjem otrok in jih je pohvalil, pa tudi učitelja! Svetko Grgič je imel posluh za otroke : ko sta se ženila Pavelnova Justina in Reberski Pavel, so svate k poroki spremljali tudi godci in vesela muzika ( kar je bilo za čase brez TV in radia nekaj nevsakdanjega in zato zanimivo). Učitelj Grgič je dovolil učencem, da so sredi pouka napasli svojo radovednost ob oknih, dokler je bilo kaj slišati in videti… Rad je imel svoje učence in upošteval je njihove želje! Ko so leta 1939 Nemci zasedli Poljsko, je o tem v razredu spregovoril tudi učencem.. Eden od učencev – Komarjev Franjo – se je veselil , da bo prišel Hitler… Učitelj Grgič pa je bil žalosten. Povedal jim je, da se bodo v šoli učili samo nemško, nič več slovensko in da je nemška slovnica precej težka. Od takrat dalje se pri pouku ni več strogo držal urnika, ampak je pustil otrokom, da so imeli dolge odmore. Fantje so se ponavadi igrali vojsko in napad na Varšavo, pri dekletih pa so bile priljubljene bolj miroljubne igre. Učitelj Svetko Grgič je bil rad z otroki, smejal in igral se je z njimi in tudi vse odmore je preživljal med njimi. V družinskem življenju pa ni bil srečen. Zakon s Herletovo Lino je menda postal le še formalnost; vendar podrobnosti učenci niso vedeli, saj v tistih časih odrasli pred otroci o družinskih zadevah niso razpravljali!

 

Svetko Grgič se je rodil 1910. leta v Sv. Ivanu pri Trstu. Zavedna slovenska družina Grgič je po priključitvi Primorske k Italiji pred fašizmom pribežala v Maribor. Svetko je končal učiteljišče in se zaposlil kot učitelj v Solčavi, kjer je živel do okupacije. Leta 1941 so ga Nemci odgnali na prisilno delo v Frankfurt. Zbolel je za tuberkulozo, zato so ga odpustili. Vrnil se je v Maribor ter se je vključil v odpor proti okupatorju. Vendar je bila njihova odporniška skupina izdana in pred maščevanjem nacistov je zbežal v partizane. Poleti 1944, ko so partizani za dobra dva meseca osvobodili Zgornjo Savinjsko dolino, je Svetko Grgič spet učil otroke v slovenski – partizanski – šoli na Ljubnem ob Savinji. Padel je v borbi z Nemci decembra 1944 v bližini Gorenja kot borec Bračičeve brigade.

Povej naprej

  • Click to share on X (Opens in new window) X
  • Click to share on Facebook (Opens in new window) Facebook
  • Click to share on Pinterest (Opens in new window) Pinterest
  • Click to share on LinkedIn (Opens in new window) LinkedIn
  • Click to share on Pocket (Opens in new window) Pocket
  • Click to print (Opens in new window) Print

Like this:

Like Loading...

Zadnji članek

Zadnje novice

Vabljeni na tradicionalni pohod do partizanske bolnicev Robanovem kotu

Spoštovani!

Vabimo vas na tradicionalni pohod do partizanske bolnicev Robanovem kotu

Pohod bo v soboto, 7. junija 2025 s pričetkom ob 11. uri.

Zbor je na parkirišču pred Robanovo domačijo.

Do bolnice je dobrih 45 minut hoje, drugi del poteka po strmi poti. Lahko se odločite tudi za hojo do Robanovega kota.

Po pohodu bo tovariško srečanje v gostišču Zadružnik v Solčavi.

Zadružni dom v Solčavi

Vabljeni na redni občni zbor ZB Solčava v letu 2025

Spoštovane članice, spoštovani člani Združenja borcev za vrednote narodnoosvobodilne borbe Zgornje Savinjske doline, Krajevne organizacije Solčava.

Vas in druge Solčavane, ki spoštujete svobodoljubna načela, za katera so se med NOB borili Solčavani, vabimo na redni letni zbor Krajevne organizacije ZB Solčava.

Srečanje bo v soboto, 1. marca 2025 ob 11. uri v Zadružnem domu v Solčavi.

Return to top of page

Copyright © 2025 on Genesis Framework · WordPress · Log in

%d