Nežka Klemenšek – Havdejeva se dogodka, o katerem je pripovedovala njena sestra Marica Prepotnik še dobro spominja. Poleg strahu, ki so ga čutili otroci (njej je bilo takrat 15 let – bila je najstarejša), ko so bili doma sami in so prišli Nemci, se ji zdi danes dogodek tudi smešen.
Nastranov Zvonko, star kakih 14 let, je bil na Havdejevem že dalj časa (da se je umaknil pred Nemci, ki so toliko stare fante že vključevali v svoje enote). Na kolenu je imel brazgotino po poškodbi in pred Nemci je vedno vlačil nogo za seboj, češ da ima »trdo nogo«. V razburjenju zaradi prihoda Nemcev je Zvonko šel po gorici čisto brez šepanja, a je na sočutno Nežkino vprašanje, če ga koleno hudo boli, nogo hitro spet začel vleči za seboj.
Zvonko, ki je hodil v nemške šole, je kar dobro obvladal nemščino in je z nemškim komandantom govoril o vsem, kar ga je ta spraševal. Nemec je obžaloval, da je tako velik fant invalid, ker bi lahko bil »fejst« vojak in je Zvonku obljubil, da mu bo, ko bo vojna končana, uredil obisk pri zdravniku.
Zvonko je bil hudo na trnih zaradi kokoši, ki so jih imeli na Havdejevem več, kot so jih prijavili. Zvonko je med tem, ko je nemška hajka prihajala proti Havdejevi domačiji, kure skril pod košaro v kleti. Čez nekaj časa so začele kure na ves glas kokodakati, zato se je Zvonko z govorjenjem zelo trudil zamotiti nemškega komandanta, da ne bi vtaknil nosu še v kure!
Vsi otroci so si oddahnili, ko so Nemci odšli in bili so tudi ponosni nase, da so se dobro odrezali, čeprav so bili ob hajki doma sami.
Solčava, 25.2.2011
