Marica Prepotnik – Havdejeva iz Robanovega kota mi je pripovedovala:
Na začetku vojne so Nemci ljudem pobrali vse radijske sprejemnike.Naš sosed – Knezov oče – so se Nemcem izgovorili, da so aparat dali v popravilo in da ga nimajo doma. To seveda ni bilo res. Radijski sprejemnik so na hitro prinesli v žago in so ga tam skrili.
Vsak dan so Knezovi in mi hodili v žago, kjer je bil v sobi za «žagmeštra« skrit radio in smo poslušali poročila, ki jih je v slovenščini oddajal radilo London. Dobro se še spomnim, kako smo bili presunjeni, ko smo na radiu slišali, da so Nemci napadli Sovjetsko zvezo. Takrat smo se zavedli, da je v vojni vse svet!
Knezov radio smo hodili poslušat toliko časa,dokler nam partizani, ki jih je bilo v gozdu okrog nas vedno veliko, niso prinesli svojega. Naročili so nam, naj poročila ,ki jih dvakrat na dan oddaja London v slovenščini, zapisujemo. Po te zapiske so partizani redno prihajali. Aparat smo imeli skrit v luknji vrh stopnic.
Nekoč sta naša mama in oče odšla po opravkih v dolino. Doma smo ostali samo otroci in pa Nastranov Zvonko, ki se je pri nas skrival, ker ni hotel iti v nemško vojsko. Radio London je ravno oddajal, mi smo zapisovali poročila, ko smo skozi okno zagledali Nemce. Ker so naše njive velike in hudo strme, smo uspeli radio in vse drugo poskriti, preden so Nemci prisopihali do hiše. Zvonko je ukazal mlajšim otrokom, naj se gredo slepe miši in tako smo se podili po hiši, ko so prišli Nemci.
Hoteli so gospodarja, da bi jim dal jajc in kokoši. Povedali smo jim, da moramo imeti vse kokoši prijavljene in tudi vso drugo živino ter da imamo obvezno oddajo jajc. Kljub temu so si vzeli ovco, pustili pa so nam potrdilo za nemško upravo, da so nam res oni vzeli ovco.
Ker smo tako visoko v hribih in je dostop do nas in do Kneza dolgotrajen in težaven, so nas ljudje iz doline uspeli skoraj vedno obvestiti, preden je nemška hajka prišla do nas. Partizani so vedeli, da je pri nas dokaj varno, zato so štab iz gozda preselili v našo hišo. Takrat so tudi radijske vesti pričeli sami zapisovati.
Robanov kot, 27.5.1979 Zapisal: Jurij Golob
[…] Pričevanje Marice Prepotnik […]