• Poslanstvo
  • Predstavitev
  • Solčavani, padli v NOV
    • Solčava in okolica
    • Solčavani, padli v NOV
    • Pomembnejši dogodki
    • Druge žrtve vojne
    • Solčavani, padli v nemški vojski
  • Spomeniki
  • Koledar prireditev
  • Pohodništvo

ZBV NOB, krajevna organizacija Solčava

Zveza borcev za vrednote NOB, krajevna organizacija Solčava

  • Članki
  • Novice
  • Pričevanja 1
    • Spomini na Ivanko Herle
    • Požgana Solčava
      • Brezdomci po požigu Solčave
      • Spomini Lučke Golob
      • Spomini Milke Kosmač
    • Iz zapiskov Anike Zabret
      • Angleška misija
      • Obisk zdravnikov iz Topolšice
      • O kruhu
      • Iz spominov Herletove Anike
    • Pričevanje Marice Prepotnik
    • Pričevanje Nežke Klemenšek
    • Katica Kladnik pripoveduje
      • O življenju v Solčavi med vojno
      • Tako smo se prebijali skozi vojno
    • Partizanska šola
    • Pot v taborišče
    • Spomini na partizansko Solčavo
    • Pismo družini
    • Pričevanje Alojzije Vršnik
    • Solčava se dviga iz ruševin
    • Pripoved Nežke Robnik
  • Pričevanja 2
    • Ne smemo pozabiti
    • Havdejeva Ančka se spominja …
    • Spomin na Havdejeve
    • Usodni dnevi
    • Marija Stakne – Račka Mici
    • Pavla Knez – Cenkina Pavla
    • Ivan Grudnik pripoveduje
    • Mirko Grudnik se spominja
    • Odraščali smo med vojno
    • Spomini Pavla Potočnika
    • Rezka Ošep – Breznikova
    • Rezka Ošep – čez goro …
    • Nina Vršnik – življenje Covnikovih
    • Covnikov Marko o svojem dedu
  • Pričevanja 3
    • Na Ramšiji
      • Žganjekuha na Ramšiji
    • Svetko Grgič – učitelj, partizan
      • Športni dan leta 1938
    • Novo leto 1944/45
    • Pripoved Prodnik Jožeta
    • Janja Cigit in Jože Marzidovšek
    • Ivanka Herle je rodila v gozdu
    • Lojze Golob – izgnanec
    • Nina Plesnik – Ogradnikova
    • Skozi trpljenje v lepše življenje
    • Spomin na Vitežčevega Vestra
    • Ko bi znal govoriti Trojanski gozd
    • Tilka Glas se spominja otroštva
    • Marija Podbrežnik
    • Spomini Angelce Golob na NOB
    • Angelca Golob se spominja
    • Semov Jaka z Ljubnega
  • Partizanska bolnica
    • 3. Pohod, 01.06.2013
    • 1. Pohod, 22.05.2011
  • Knjižna polica
    • Spomini šaleškega upornika
    • Vojni obveščevalec OF
    • Guernseysko društvo …
    • Angel pozabe
    • Od pastirja do direktorja
    • Zlomljena krila
    • Ljubimca z Vošnjakove ulice
    • Bizeljsko: 3011 jih je šlo …
  • Galerije
    • Srečanja in slovesnosti 2015
      • Sv. Primož, 11.01.2015
    • Srečanja in slovesnosti 2014
      • Sv. Primož, 12.01.2014
      • Združimo se v spominu, 24.10.
    • Srečanja in slovesnosti 2013
      • Železna kapla, 07.04.2013
      • Robanov kot, 01.06.2013
      • Vranov let, 14.09.2013
    • Srečanja in slovesnosti 2012
      • Sv. Primož, 08.01.2012
    • Srečanja in slovesnosti 2011
      • Menina, 02.07.2011
  • Poezija
    • Moj požgani dom
    • Usoda Jake Sema
    • Zakaj sem partizan
    • Poletna noč
    • Pesmi Marije Logar
  • Utrinki
    • Humor
    • Kviz zmage
    • Svobodni otroci
You are here: Home / Pričevanja – tega se je vredno spominjati! / Novo leto 1944/45 na Havdejevem

Novo leto 1944/45 na Havdejevem

Na Havdejevem

Na Havdejevem

Otroci so bili tudi med vojno samo otroci. Največkrat so bili prepuščeni sami sebi, saj so imeli odrasli svoje skrbi in v vojnem času te skrbi niso bile majhne! Telefonov takrat ni bilo in najbližji sosed je bil pogosto tudi tvoj najboljši prijatelj. Ker je bilo tiste čase v družinah ponavadi veliko otrok, so starši vaških otrok radi dali katerega od svojih potomcev k sorodnikom na kmete. Ko pa je okupator požgal Solčavo, so se kar cele družine iz požganih domov prestavile na kmetije, ki so jih Nemci prezrli in so ostale cele.

Na oddaljenih samotnih kmetijah v Planini so se prebivalci z upanjem na konec vojne poslavljali od starega leta 1944. Knezovi in Havdejevi so se ob posebnih prilikah vedno zbrali skupaj in se poveselili. Tudi tokrat je na Havdejevem Novo leto čakalo kar nekaj ljudi; poleg Havdejevih staršev Lucije in Kristeljna Prepotnika ter njunih šestih otrok še Kavtmanova Marica, Nastranov Zvonko in Ravnčarjev Peter, iz Vrha sta prišla Lojz in Albin, prišla sta Knezova Vida in Miha, pa Johanova Rezka in Jože, ki sta bivala pri sorodnikih na Knežjem.

Johanovi otroci so malo pred vojno izgubili mamo, februarja 1945 je pogorel še njihov dom v Solčavi. Nemci so namreč – po tem, ko so v oktobru 1944 požgali vas Solčavo – odšli, decembra 1944 pa nesrečne prebivalce Solčave dotolkli z novo hajko in se čez zimo nastanili v Solčavi. Vidmarjeva hiša je postala nemška komanda, prebivališče za vojake pa so si poiskali pri Gracunu in pri Johanu. Domače so enostavno stisnili v eno sobo, ostalo hišo pa so si prilastili. Ker je bila zima huda, so si pri Johanu Nemci v zgornji sobi malo preveč kurili in hiša je začela goreti. Gasiti se ni dalo, saj so imeli Nemci v hiši veliko orožja in eksploziva. Ob hudem pokanju je hiša pogorela do tal. Tako je tudi partizanski krojač Ivan Klemenšek – Johan, vdovec s šestimi otroki, sredi zime v najhujšem mrazu, ostal brez vsega.

Pričakovanje novega leta je bilo na Havdejevem razigrano in veselo in za nekaj ur so vsi pozabili, da je ves svet v vojni. Havdejev oče so igrali harmoniko, mladina je plesala, Havdejeva mati pa so z najmlajšim otrokom Kristijem sedeli na peči in zasipali očeta s predlogi, katero vižo naj še zaigra. Takrat zabave željni niso mogli vključiti radia ali televizije, ampak so se morali znajti sami. Za predah med plesom in petjem so se igrali razne domače igre, ki jih mladi danes ne poznajo več: »blokerli«, slepe miši, ženitev, rihtarja biti, skrivanje špile…

Po polnoči, že bolj proti jutru, sta se Johanova Rezka in Kavtmanova Marica odločili, da bosta šli voščit srečno novo leto še svojim domačim v Solčavo. Zunaj je bil sneg, noč je bila jasna in svetla, tako da bi na sankah prišel do Robanovega kota kot bi mignil, v Solčavo pa po cesti tudi ne bo daleč, saj so bili otroci v tistih časih navajeni pešačiti.

Havdejevi so jima posodili sanke; stisnili sta se nanje in odpeljali. Vožnja v svetli novoletni noči je bila pravi užitek, a le do vznožja Havdejevih njiv. Nekje nad Vršnikom je zaradi velike poseke sonce podnevi pridno pripekalo na pot in stopilo sneg. Rezka in Marica na novoletno noč o tem zagotovo nista premišljevali, dokler ju krpa kopne poti in pesek na njej nista na hitro zaustavila. Zleteli sta preko sank in trdo pristali na tleh. Marica se je udarila na glavo. Sklenili sta, da potolčeni pač ne moreta priti pred domače, zato sta šli v Vrh, kjer je Marico Gracunov Vester obvezal, nato pa nazaj na Havdejevo! Tam se je rajanje nadaljevalo; čeprav je šlo že proti jutru, ni nihče šel spat, vsi so bili dobre volje, od nekod se je vzela še skupina partizanov, Havdejevi so se pripravljali, da bodo šli v hlev krmit živino…

Marica – s povito glavo – je zlezla na peč, stokala in se smilila sama sebi. Bolničarka Jelka, ki je prišla s partizani, je hotela pogledati rane na Maričini glavi. Razvila je obveze, si ogledala poškodbe, se nasmejala in rekla: » Veš kaj, če bi bila jaz na tvojem mestu, že ne bi bila obvezana!« To je pomagalo, Marica je nehala jamrati, Rezko pa je nehala gristi slaba vest zaradi Maricine buške!

Tako je, vsemu navkljub, srečno prišlo novo leto 1945!

Kako veselo bi šele bilo, če bi vedeli, da bodo naslednje novo leto pričakali že v svobodi!

Januar 2014

Povej naprej

  • Click to share on X (Opens in new window) X
  • Click to share on Facebook (Opens in new window) Facebook
  • Click to share on Pinterest (Opens in new window) Pinterest
  • Click to share on LinkedIn (Opens in new window) LinkedIn
  • Click to share on Pocket (Opens in new window) Pocket
  • Click to print (Opens in new window) Print

Like this:

Like Loading...

Zadnji članek

Zadnje novice

Vabljeni na tradicionalni pohod do partizanske bolnicev Robanovem kotu

Spoštovani!

Vabimo vas na tradicionalni pohod do partizanske bolnicev Robanovem kotu

Pohod bo v soboto, 7. junija 2025 s pričetkom ob 11. uri.

Zbor je na parkirišču pred Robanovo domačijo.

Do bolnice je dobrih 45 minut hoje, drugi del poteka po strmi poti. Lahko se odločite tudi za hojo do Robanovega kota.

Po pohodu bo tovariško srečanje v gostišču Zadružnik v Solčavi.

Zadružni dom v Solčavi

Vabljeni na redni občni zbor ZB Solčava v letu 2025

Spoštovane članice, spoštovani člani Združenja borcev za vrednote narodnoosvobodilne borbe Zgornje Savinjske doline, Krajevne organizacije Solčava.

Vas in druge Solčavane, ki spoštujete svobodoljubna načela, za katera so se med NOB borili Solčavani, vabimo na redni letni zbor Krajevne organizacije ZB Solčava.

Srečanje bo v soboto, 1. marca 2025 ob 11. uri v Zadružnem domu v Solčavi.

Return to top of page

Copyright © 2025 on Genesis Framework · WordPress · Log in

%d