• Poslanstvo
  • Predstavitev
  • Solčavani, padli v NOV
    • Solčava in okolica
    • Solčavani, padli v NOV
    • Pomembnejši dogodki
    • Druge žrtve vojne
    • Solčavani, padli v nemški vojski
  • Spomeniki
  • Koledar prireditev
  • Pohodništvo

ZBV NOB, krajevna organizacija Solčava

Zveza borcev za vrednote NOB, krajevna organizacija Solčava

  • Članki
  • Novice
  • Pričevanja 1
    • Spomini na Ivanko Herle
    • Požgana Solčava
      • Brezdomci po požigu Solčave
      • Spomini Lučke Golob
      • Spomini Milke Kosmač
    • Iz zapiskov Anike Zabret
      • Angleška misija
      • Obisk zdravnikov iz Topolšice
      • O kruhu
      • Iz spominov Herletove Anike
    • Pričevanje Marice Prepotnik
    • Pričevanje Nežke Klemenšek
    • Katica Kladnik pripoveduje
      • O življenju v Solčavi med vojno
      • Tako smo se prebijali skozi vojno
    • Partizanska šola
    • Pot v taborišče
    • Spomini na partizansko Solčavo
    • Pismo družini
    • Pričevanje Alojzije Vršnik
    • Solčava se dviga iz ruševin
    • Pripoved Nežke Robnik
  • Pričevanja 2
    • Ne smemo pozabiti
    • Havdejeva Ančka se spominja …
    • Spomin na Havdejeve
    • Usodni dnevi
    • Marija Stakne – Račka Mici
    • Pavla Knez – Cenkina Pavla
    • Ivan Grudnik pripoveduje
    • Mirko Grudnik se spominja
    • Odraščali smo med vojno
    • Spomini Pavla Potočnika
    • Rezka Ošep – Breznikova
    • Rezka Ošep – čez goro …
    • Nina Vršnik – življenje Covnikovih
    • Covnikov Marko o svojem dedu
  • Pričevanja 3
    • Na Ramšiji
      • Žganjekuha na Ramšiji
    • Svetko Grgič – učitelj, partizan
      • Športni dan leta 1938
    • Novo leto 1944/45
    • Pripoved Prodnik Jožeta
    • Janja Cigit in Jože Marzidovšek
    • Ivanka Herle je rodila v gozdu
    • Lojze Golob – izgnanec
    • Nina Plesnik – Ogradnikova
    • Skozi trpljenje v lepše življenje
    • Spomin na Vitežčevega Vestra
    • Ko bi znal govoriti Trojanski gozd
    • Tilka Glas se spominja otroštva
    • Marija Podbrežnik
    • Spomini Angelce Golob na NOB
    • Angelca Golob se spominja
    • Semov Jaka z Ljubnega
  • Partizanska bolnica
    • 3. Pohod, 01.06.2013
    • 1. Pohod, 22.05.2011
  • Knjižna polica
    • Spomini šaleškega upornika
    • Vojni obveščevalec OF
    • Guernseysko društvo …
    • Angel pozabe
    • Od pastirja do direktorja
    • Zlomljena krila
    • Ljubimca z Vošnjakove ulice
    • Bizeljsko: 3011 jih je šlo …
  • Galerije
    • Srečanja in slovesnosti 2015
      • Sv. Primož, 11.01.2015
    • Srečanja in slovesnosti 2014
      • Sv. Primož, 12.01.2014
      • Združimo se v spominu, 24.10.
    • Srečanja in slovesnosti 2013
      • Železna kapla, 07.04.2013
      • Robanov kot, 01.06.2013
      • Vranov let, 14.09.2013
    • Srečanja in slovesnosti 2012
      • Sv. Primož, 08.01.2012
    • Srečanja in slovesnosti 2011
      • Menina, 02.07.2011
  • Poezija
    • Moj požgani dom
    • Usoda Jake Sema
    • Zakaj sem partizan
    • Poletna noč
    • Pesmi Marije Logar
  • Utrinki
    • Humor
    • Kviz zmage
    • Svobodni otroci
You are here: Home / Pričevanja – tega se je vredno spominjati! / Nina Plesnik – Ogradnikova: Valentinovo 1945

Nina Plesnik – Ogradnikova: Valentinovo 1945

Nina Plesnik

Ogradnikovi 19 let po končani vojni: devetdesetletni stari oče Rok Plesnik, Nina, Gusti in njuna mama Katica

Bilo je zgodnje popoldne 14. februarja 1945. Mama je v kuhinji počivala, utrujena od naporne hoje po ozki gazi v globokem snegu iz pet ur oddaljene Črne na Koroškem. Prinesla je hrano za sedem lačnih ljudi, ki so nanjo težko čakali doma, v Solčavi. Da bi olajšala stisko svoje družine in prišla do hrane, je v zameno ponudila svoje vezenine, nekaj posode in nekaj žbic, ki so bile v tistem času zelo iskane. (Žbica je žebljiček z večjo glavico, ki se je nekoč uporabljal za okovanje – zaščito čevljev.) Žbice je znal izdelovati ata, ki je bil po poklicu kovač.

Poleg mame je bil takrat doma še moj ata (Rok Plesnik), triletni brat Gusti, stara starša ter stric Francl (mamin brat Franc Remic), jaz pa sem – osem let star otrok – ravno takrat odnesla bele pelerine, ki jih je sešila stara mama, na sosednjo kmetijo (v Tovsti vrh), kjer so jih prevzeli partizani.

Na našem dvorišču so se nenadoma pojavili Švabi, vendar niso prišli po običajni poti, ampak po skrivni stezi, ki smo jo poznali samo domačini! Vse domače so zaprli v shrambo, pretaknili vse kotičke v hiši, kleti, hlevu, trgali so podnice, iskali … in tudi našli: razne ciklostirane razglase in časopise.

Vračala sem se iz Tovstega vrha in zagledala sem stražarje okrog domače hiše ter slišala ropot in loputanje z vrati. Obstala sem pred hišo, toda eden od stražarjev me je zgrabil za vrat in za lase, ki sem jih imela spletene v kiti in me je porinil v shrambo k ostalim, ki so prestrašeni jokali. Stric Franc je bil borec – partizan in je bil v borbi v Tuhinjski dolini ranjen. Imel je prestreljeno nogo, obe stopali pa zaradi ozeblin rumeno črne barve. Za boj ni bil sposoben, domov na Gorenjsko si ni upal, pa je prišel k svoji sestri, moji mami. V glavnem je vse dni ležal na krušni peči in se niti obuti ni mogel. Nemci so ga brez usmiljenja prisilili, da je šel z njimi na zaslišanje, enako mojega ata. Zimsko sonce je zahajalo, ko so Nemci odšli, s seboj pa so odvedli tudi ata in strica, ter pokradli vse, kar so našli: vso hrano, ki jo je mama s tako muko prinesla tako od daleč!

Mama je, preden so ga odpeljali, atiju uspela skrivoma stisniti v žep kos kruha, ki mi ga je malo prej dala dobra Tovstovrša mama! Nas so pustili doma.

Jokali smo, skrbelo nas je, kaj bo z atom in stricem… Za večerjo smo spet imeli le nesladkan ajbišev čaj. Skoraj dva meseca, od nemške hajke v decembru 1944 dalje, smo se hranili le s svinjsko peso, podmeteno z otrobi, saj so nas Nemci že v decembrski hajki oropali do golega, ostala nam je samo svinjska pesa.

Ata je v Celjski pisker prispel sam, stric Francl je izginil med potjo do tja. Verjetno so ga nacisti umorili, ker je bil bolan, slaboten, nesposoben za hojo… Po vojni smo povpraševali za njim in ga iskali, vendar ga nismo našli!

Iz Celjskega piskra so ata premestili v mariborske zapore. Ko so njega in ostale jetnike peljali na obešanje, so konvoj opazili iz zavezniškega letala. Zaradi tega so Nemci odpeljali jetnike le do najbližjega gozda in jih tam postrelili!

Tako je hudič v sovražni preobleki še enkrat, tik pred vrati svobode, zamahnil s kremplji in 23. marca 1945 umoril še 30 nedolžnih ljudi! Moj ati in njegovi sotrpini sanjajo svoj večni sen v gozdiču v Zg. Polskavi, ki mu od takrat pravijo »Gaj«. Domačini, ki skrbno negujejo njihov skupni grob, so nam rekli: »K nam so jih pripeljali, naši so!«

Vse to, kar sem napisala, sem z otroškimi očmi gledala, spremljala in preživela! In nikoli ne bom pozabila!

Povej naprej

  • Click to share on X (Opens in new window) X
  • Click to share on Facebook (Opens in new window) Facebook
  • Click to share on Pinterest (Opens in new window) Pinterest
  • Click to share on LinkedIn (Opens in new window) LinkedIn
  • Click to share on Pocket (Opens in new window) Pocket
  • Click to print (Opens in new window) Print

Like this:

Like Loading...

Zadnji članek

Zadnje novice

Vabljeni na tradicionalni pohod do partizanske bolnicev Robanovem kotu

Spoštovani!

Vabimo vas na tradicionalni pohod do partizanske bolnicev Robanovem kotu

Pohod bo v soboto, 7. junija 2025 s pričetkom ob 11. uri.

Zbor je na parkirišču pred Robanovo domačijo.

Do bolnice je dobrih 45 minut hoje, drugi del poteka po strmi poti. Lahko se odločite tudi za hojo do Robanovega kota.

Po pohodu bo tovariško srečanje v gostišču Zadružnik v Solčavi.

Zadružni dom v Solčavi

Vabljeni na redni občni zbor ZB Solčava v letu 2025

Spoštovane članice, spoštovani člani Združenja borcev za vrednote narodnoosvobodilne borbe Zgornje Savinjske doline, Krajevne organizacije Solčava.

Vas in druge Solčavane, ki spoštujete svobodoljubna načela, za katera so se med NOB borili Solčavani, vabimo na redni letni zbor Krajevne organizacije ZB Solčava.

Srečanje bo v soboto, 1. marca 2025 ob 11. uri v Zadružnem domu v Solčavi.

Return to top of page

Copyright © 2025 on Genesis Framework · WordPress · Log in

%d