• Poslanstvo
  • Predstavitev
  • Solčavani, padli v NOV
    • Solčava in okolica
    • Solčavani, padli v NOV
    • Pomembnejši dogodki
    • Druge žrtve vojne
    • Solčavani, padli v nemški vojski
  • Spomeniki
  • Koledar prireditev
  • Pohodništvo

ZBV NOB, krajevna organizacija Solčava

Zveza borcev za vrednote NOB, krajevna organizacija Solčava

  • Članki
  • Novice
  • Pričevanja 1
    • Spomini na Ivanko Herle
    • Požgana Solčava
      • Brezdomci po požigu Solčave
      • Spomini Lučke Golob
      • Spomini Milke Kosmač
    • Iz zapiskov Anike Zabret
      • Angleška misija
      • Obisk zdravnikov iz Topolšice
      • O kruhu
      • Iz spominov Herletove Anike
    • Pričevanje Marice Prepotnik
    • Pričevanje Nežke Klemenšek
    • Katica Kladnik pripoveduje
      • O življenju v Solčavi med vojno
      • Tako smo se prebijali skozi vojno
    • Partizanska šola
    • Pot v taborišče
    • Spomini na partizansko Solčavo
    • Pismo družini
    • Pričevanje Alojzije Vršnik
    • Solčava se dviga iz ruševin
    • Pripoved Nežke Robnik
  • Pričevanja 2
    • Ne smemo pozabiti
    • Havdejeva Ančka se spominja …
    • Spomin na Havdejeve
    • Usodni dnevi
    • Marija Stakne – Račka Mici
    • Pavla Knez – Cenkina Pavla
    • Ivan Grudnik pripoveduje
    • Mirko Grudnik se spominja
    • Odraščali smo med vojno
    • Spomini Pavla Potočnika
    • Rezka Ošep – Breznikova
    • Rezka Ošep – čez goro …
    • Nina Vršnik – življenje Covnikovih
    • Covnikov Marko o svojem dedu
  • Pričevanja 3
    • Na Ramšiji
      • Žganjekuha na Ramšiji
    • Svetko Grgič – učitelj, partizan
      • Športni dan leta 1938
    • Novo leto 1944/45
    • Pripoved Prodnik Jožeta
    • Janja Cigit in Jože Marzidovšek
    • Ivanka Herle je rodila v gozdu
    • Lojze Golob – izgnanec
    • Nina Plesnik – Ogradnikova
    • Skozi trpljenje v lepše življenje
    • Spomin na Vitežčevega Vestra
    • Ko bi znal govoriti Trojanski gozd
    • Tilka Glas se spominja otroštva
    • Marija Podbrežnik
    • Spomini Angelce Golob na NOB
    • Angelca Golob se spominja
    • Semov Jaka z Ljubnega
  • Partizanska bolnica
    • 3. Pohod, 01.06.2013
    • 1. Pohod, 22.05.2011
  • Knjižna polica
    • Spomini šaleškega upornika
    • Vojni obveščevalec OF
    • Guernseysko društvo …
    • Angel pozabe
    • Od pastirja do direktorja
    • Zlomljena krila
    • Ljubimca z Vošnjakove ulice
    • Bizeljsko: 3011 jih je šlo …
  • Galerije
    • Srečanja in slovesnosti 2015
      • Sv. Primož, 11.01.2015
    • Srečanja in slovesnosti 2014
      • Sv. Primož, 12.01.2014
      • Združimo se v spominu, 24.10.
    • Srečanja in slovesnosti 2013
      • Železna kapla, 07.04.2013
      • Robanov kot, 01.06.2013
      • Vranov let, 14.09.2013
    • Srečanja in slovesnosti 2012
      • Sv. Primož, 08.01.2012
    • Srečanja in slovesnosti 2011
      • Menina, 02.07.2011
  • Poezija
    • Moj požgani dom
    • Usoda Jake Sema
    • Zakaj sem partizan
    • Poletna noč
    • Pesmi Marije Logar
  • Utrinki
    • Humor
    • Kviz zmage
    • Svobodni otroci
You are here: Home / Pričevanja – tega se je vredno spominjati! / Na Ramšiji

Na Ramšiji

18.junij 1944. Borci Vojske državne varnosti so bili ta dan pri kmetih Ramšaku in Majdaču. Ko so zvedeli za prihod Nemcev, so takoj sklenili, da jim postavijo zasedo in jih napadejo. Zmago – Zupančič Lojze, komandant VDV na področju Vzhodno koroškega odreda, je s tistimi borci, ki so bili pri Ramšaku, odšel po stezi nad novinami proti Prušni jami. Tedaj so jih Nemci, ki so bili v vasi, opazili in z mitraljezi vžgali po njih. Pri tem napadu je bil v stopalo ranjen Ramšakov Jože, ki je šel z Zmagom za vodiča. Zavlekel se je do skal nad domom in se skril Nemcem, ki so bili že v bližini. Ko se je čutil varnejšega, je poklical domače. Brat Šiman ga je prinesel domov. Ker v Ramšakovi hiši ni bilo varno, ga je zanesel na čebelnjak, na stropu razmaknil deske in ga skril pod streho, nato pa deske spet stisnil skupaj, da se ni videlo tja gor pod streho. Tu je Jože potem preživljal to tridnevno hajko. Rana na nogi se je zelo razbolela. S težavo je krotil stokanje, ki bi ga lahko izdalo. Ostala skupina vedevejevcev v kateri sta bila Majdačeva fanta Jože (Videk) in Johan (Zvonko) je takoj, ko je dobila obvestilo, odšla za Zmagom proti Klobaši….

Veliko Solčavanov je bilo med to hajko skritih po samotnih jamah in pod skalnimi previsi, samo da bi jih ne dobil v roke žandar Lashof. Ljudje so se bali udarcev puškinih kopit ter nestrpno čakali, kdaj se bodo pokazala znamenja, da je hajke konec. Tudi borci, ki so mokri čakali Nemce na položajih, so bili nestrpni. Jezili so se vedoč, da so se Nemci med tem mastili s prašiči in kurami, ter kradli po hišah vse, kar jim je boljšega prišlo pod roke. To nakradeno blago so potem pošiljali svojcem.

Ramšakov Jože je bil še vedno skrit na čebelnjaku. Noga se mu je močno razbolela, toda bolečine je moral mirno prenašati, če ni hotel, da bi se mu zgodilo še kaj hujšega. Nemci so bili spet v bližini.

21.junija so se pri Ramšaku nenadoma pojavili trije nemški vohuni – »raztrganci«, oblečeni v partizane. Zelo se jim je mudilo naprej. V strahu in naglici so vprašali, če so kaj videli njihove tovariše in se delali prave partizane. Šiman jih je takoj prepoznal in jim začel dopovedovati, da ni videl nikogar. Zato so takoj odšli. Ker je v njih spoznal vohune, je vedel, da jih mora takoj iti prijavit policiji, drugače se bo zgodilo, da bo ponj prišla policija. Že je brata Bernarda hotel spraviti na policijo, pa se k Šimanu iz gozda vsujejo Nemci in vermani. Naglo so ga začeli spraševati, če je kaj videl bandite.

»Ravnokar so trije hiteli mimo hiše. Pripravljal sem se, da bi jih šel prijavit, no zdaj ste pa tu vi. Ravno prav ste prišli«, je razlagal Šiman in ugibal, kaj se bo zgodilo. Tedaj so policisti rekli, da je vse v redu, ker jim je znano, kam so banditi odšli. Nato so Šimana še legitimirali. Pokazal jim je nek dokument iz časov, ko je moral hoditi na vaje k vermanšaftu; k sreči je zadostoval.

Nemški “hauptman” je imel pri sosedu Ravnčarju Logarjevega konja iz Luč, ki ga je prijezdil v hajko, pa ga ni mogel spraviti čez jarek. Zato je moral iti Šiman ponj. Nemci so se zbirali okrog hiše in čebelnjaka, da jih je bilo kot listja in trave. Šimanu so se lasje kar ježili, še bolj pa Jožetu, ki je bil na čebelnjaku, ves napet ob pričakovanju na usodni trenutek, ko ga bodo odkrili. Dobro je slišal govorjenje Nemcev,saj je bil komaj meter nad njimi. »Če me dobijo, bo po meni » si je dejal. Med tem je Šiman prignal konja, ter ga pustil pred čebelnjakom. Ta se je začel mirno pasti in z repom otepavati muhe, kot da ni ne vojne, ne hajke. Ker se je pa preveč približal čebelam, so se vsule po njem in ga začele pikati. Postavil se je na zadnje noge, začel skakati in biti z nogami na vse strani, da so jo Nemci in vermani urnih nog pobrisali izpred čebelnjaka kričeč : »Weg, weg«. Kmalu so pobrali tudi opremo in odšli proti Solčavi. Jože si je globoko oddahnil, do smrti hvaležen opikanemu konju. Sklenil je, da na čebelnjaku ne ostane več. Dovolj je že okusil strahu. Prenesli so ga na Šturmov hrib, kjer ga je v varstvo prevzel Herletov Mirko, ki je imel tam partizansko krojaško delavnico. Takoj po hajki sta iz partizanske bolnišnice, ki je bila v Robanovem kotu, prišla tovariša Savo Vrtačnik – Krn (upravnik bolnišnice) in njegov kurir Anton Ikovic – Dorko ter ga operirala.

Vestnik koroških partizanov – Solčavska številka (številka 2 -3, Ljubljana, september 1976)

Povej naprej

  • Click to share on X (Opens in new window) X
  • Click to share on Facebook (Opens in new window) Facebook
  • Click to share on Pinterest (Opens in new window) Pinterest
  • Click to share on LinkedIn (Opens in new window) LinkedIn
  • Click to share on Pocket (Opens in new window) Pocket
  • Click to print (Opens in new window) Print

Like this:

Like Loading...

Zadnji članek

Zadnje novice

Vabljeni na tradicionalni pohod do partizanske bolnicev Robanovem kotu

Spoštovani!

Vabimo vas na tradicionalni pohod do partizanske bolnicev Robanovem kotu

Pohod bo v soboto, 7. junija 2025 s pričetkom ob 11. uri.

Zbor je na parkirišču pred Robanovo domačijo.

Do bolnice je dobrih 45 minut hoje, drugi del poteka po strmi poti. Lahko se odločite tudi za hojo do Robanovega kota.

Po pohodu bo tovariško srečanje v gostišču Zadružnik v Solčavi.

Zadružni dom v Solčavi

Vabljeni na redni občni zbor ZB Solčava v letu 2025

Spoštovane članice, spoštovani člani Združenja borcev za vrednote narodnoosvobodilne borbe Zgornje Savinjske doline, Krajevne organizacije Solčava.

Vas in druge Solčavane, ki spoštujete svobodoljubna načela, za katera so se med NOB borili Solčavani, vabimo na redni letni zbor Krajevne organizacije ZB Solčava.

Srečanje bo v soboto, 1. marca 2025 ob 11. uri v Zadružnem domu v Solčavi.

Return to top of page

Copyright © 2025 on Genesis Framework · WordPress · Log in

%d