Marija Stakne – Račka Mici

Rački sestri Mici in Tinka - Marija in Kristina

Marija Stakne  – Račka Mici je doma visoko pod Raduho,  na edini solčavski kmetiji pod zahodnim predelom Raduhe.

Med 2. svetovno vojno je bila Mici mlado dekle (rojena 1929. leta), komaj odraslo otroškim oblekam.

Ker  je njihova domačija tako na samem in visoko nad cesto in strugo Savinje, Nemci v ta konec niso pogosto zahajali. Partizani pa so bili pri njih in v gozdu okoli njih skorajda neprestano, zato se je doma vedno kaj dogajalo. Prva partizana, ki sta prišla k njim, sta bila domačina iz Solčave,  Pastrirkova Ivanka in Herletov Jože. Danes se spomni le še tega, kako zelo lačna sta bila.

Kasneje so  Rački pomagali tudi pri reševanju zavezniških pilotov, ki so jih sestrelili Nemci.

Spominja se, da so tista leta doma pridelali veliko krompirja, pa tudi žito je dobro obrodilo – kot nalašč, saj je bilo ves vojni čas pri njih »na hrani« precej dodatnih ust.

Ko so Nemci v oktobru 1944 požgali vas Solčavo, so k njim pribežali Ravnski – družina Germelj Kristeljna s petimi otroki in tudi drugi Solčavani.

Nekaj časa – približno dva meseca – je bila pri njih celo »premična«  partizanska bolnica. V njej so se zdravili lažji ranjenci, ki so se po okrevanju vračali nazaj v svoje enote.

Imeli so intendanta, ki je prinašal hrano za ranjence in tudi svojega kuharja, doma nekje s Koroškega.  Njihov jedilnik pa je bil enoličen: običajno so imeli na krožnikih le »štrukeljcovo župo« in krompir.

S to »premično bolnico« je povezan tudi spomin na njeno prvo ljubezen. Pri njih se je zdravil mlad fant s Koroškega. Bolela ga je peta.  Mici je bil všeč, a mladi partizan za to menda niti vedel ni. V tistih časih ni bilo v navadi in ni bilo spodobno, da bi dekle razkrilo fantu, da ji je všeč. Vendar je bila Mici zaljubljena in ko je fant odšel nazaj v borbo, ga je pogrešala.

Pravi, da se tega spominja še sedaj, čeprav so ji medvojni dogodki že precej ušli iz spomina, ker je čas že zelo oddaljen.

Januar 2012