• Poslanstvo
  • Predstavitev
  • Solčavani, padli v NOV
    • Solčava in okolica
    • Solčavani, padli v NOV
    • Pomembnejši dogodki
    • Druge žrtve vojne
    • Solčavani, padli v nemški vojski
  • Spomeniki
  • Koledar prireditev
  • Pohodništvo

ZBV NOB, krajevna organizacija Solčava

Zveza borcev za vrednote NOB, krajevna organizacija Solčava

  • Članki
  • Novice
  • Pričevanja 1
    • Spomini na Ivanko Herle
    • Požgana Solčava
      • Brezdomci po požigu Solčave
      • Spomini Lučke Golob
      • Spomini Milke Kosmač
    • Iz zapiskov Anike Zabret
      • Angleška misija
      • Obisk zdravnikov iz Topolšice
      • O kruhu
      • Iz spominov Herletove Anike
    • Pričevanje Marice Prepotnik
    • Pričevanje Nežke Klemenšek
    • Katica Kladnik pripoveduje
      • O življenju v Solčavi med vojno
      • Tako smo se prebijali skozi vojno
    • Partizanska šola
    • Pot v taborišče
    • Spomini na partizansko Solčavo
    • Pismo družini
    • Pričevanje Alojzije Vršnik
    • Solčava se dviga iz ruševin
    • Pripoved Nežke Robnik
  • Pričevanja 2
    • Ne smemo pozabiti
    • Havdejeva Ančka se spominja …
    • Spomin na Havdejeve
    • Usodni dnevi
    • Marija Stakne – Račka Mici
    • Pavla Knez – Cenkina Pavla
    • Ivan Grudnik pripoveduje
    • Mirko Grudnik se spominja
    • Odraščali smo med vojno
    • Spomini Pavla Potočnika
    • Rezka Ošep – Breznikova
    • Rezka Ošep – čez goro …
    • Nina Vršnik – življenje Covnikovih
    • Covnikov Marko o svojem dedu
  • Pričevanja 3
    • Na Ramšiji
      • Žganjekuha na Ramšiji
    • Svetko Grgič – učitelj, partizan
      • Športni dan leta 1938
    • Novo leto 1944/45
    • Pripoved Prodnik Jožeta
    • Janja Cigit in Jože Marzidovšek
    • Ivanka Herle je rodila v gozdu
    • Lojze Golob – izgnanec
    • Nina Plesnik – Ogradnikova
    • Skozi trpljenje v lepše življenje
    • Spomin na Vitežčevega Vestra
    • Ko bi znal govoriti Trojanski gozd
    • Tilka Glas se spominja otroštva
    • Marija Podbrežnik
    • Spomini Angelce Golob na NOB
    • Angelca Golob se spominja
    • Semov Jaka z Ljubnega
  • Partizanska bolnica
    • 3. Pohod, 01.06.2013
    • 1. Pohod, 22.05.2011
  • Knjižna polica
    • Spomini šaleškega upornika
    • Vojni obveščevalec OF
    • Guernseysko društvo …
    • Angel pozabe
    • Od pastirja do direktorja
    • Zlomljena krila
    • Ljubimca z Vošnjakove ulice
    • Bizeljsko: 3011 jih je šlo …
  • Galerije
    • Srečanja in slovesnosti 2015
      • Sv. Primož, 11.01.2015
    • Srečanja in slovesnosti 2014
      • Sv. Primož, 12.01.2014
      • Združimo se v spominu, 24.10.
    • Srečanja in slovesnosti 2013
      • Železna kapla, 07.04.2013
      • Robanov kot, 01.06.2013
      • Vranov let, 14.09.2013
    • Srečanja in slovesnosti 2012
      • Sv. Primož, 08.01.2012
    • Srečanja in slovesnosti 2011
      • Menina, 02.07.2011
  • Poezija
    • Moj požgani dom
    • Usoda Jake Sema
    • Zakaj sem partizan
    • Poletna noč
    • Pesmi Marije Logar
  • Utrinki
    • Humor
    • Kviz zmage
    • Svobodni otroci
You are here: Home / Pričevanja – tega se je vredno spominjati! / Iz spominov Herletove Anike…

Iz spominov Herletove Anike…

Anika zabret

Anika zabret

Po nacističnem divjanju, ki je 24. oktobra 1944 upepelilo tudi moj dom, smo se mama, sestra Lina in nečakinja Lučka nastanile v hišici strica Forta,ki je bil v internaciji. Bile smo brez vsega. Gospodinja na Knežjem – Mihaela, nam je ponudila pomoč: volno za nogavice. Rada je imela našo mamo, ker so mama ob eni od hajk pravočasno obvestili ljudi v Planini, da prihajajo Nemci in tako rešili Knezove in veliko partizanov, ki so se umaknili na Knežje. In sem šla na Knežje po volno!

Bilo je pozimi, januarja ali februarja 1945.leta. Med potjo »čez peči« sem srečala nekega moškega. Prepričeval me je, naj se obrnem in naj se raje vrnem. Odgovorila sem mu, da ne vem, zakaj bi se bala iti naprej in nadaljevala pot. Pa bi me ta pogum skoraj drago stal!

Zgodilo pa se je takole. Pri kmetu Knezu sem se pogrela in pomalicala. Družina je bila stisnjena v eni sami sobici,ker so bili v vseh ostalih prostorih partizani. To so bili borci IV. operativne cone, ki so se umaknili iz Gornjega grada. Nikogar nisem poznala, prav tako nihče ni poznal mene. Ko sem odhajala, mi je eden od njih velel, naj se oglasim »na komandi«, ki je bila pri sosednjem kmetu – Havdeju. Šla sem torej še na Havdejevo!

V »hiši«, kamor sem vstopila, je bilo toplo, na sredi pa je stala podolgovata miza. Ob mizi so sedeli partizani in tipkali na pisalne stroje. Ob steni so stale štiri postelje, na njih je bila slama, na eni od njih pa je ležal partizan in si z obvezano roko pokrival obraz. Komandant IV. operativne cone me je vprašal, od kod sem prišla in zakaj. Odgovarjala sem mu na vprašanja, vendar sem takoj opazila, da mi ni verjel, zato sem mu povedala tudi, da so vsi moji bratje partizani in kakšne žrtve je za osvoboditev moja družina že doprinesla . Ukazal je, da bom ostala pri njih in da ne smem domov!

Takrat sem vrgla nahrbtnik z volno na tla in rekla: »Pustite me vendar domov. Herletova sem, iz Solčave!« Partizan z obvezano roko se je v trenutku dvignil in rekel: »O pozdravljena, pozdravljena! Tovariš komandant, na mojo odgovornost izpusti tovarišico! Herletovi iz Solčave so znana partizanska družina. Mi smo pri njih velikokrat jedli. Vse so delili z nami, zdaj so sami ob vse! Tovariš komandant, na mojo odgovornost izpusti tovarišico!« je še enkrat ponovil. Partizan z obvezano roko, ki me je edini poznal, je bil zdravnik dr. Červinka – Žiga. Komandant si je slekel bluzo, prekrižal roke in rekel: »Pojdi domov!« Dr. Žiga pa je dodal : »Ne povej o nas nikomur!« In res nisem takrat o partizanih v Planini povedala nikomur, niti mami ne!

Povej naprej

  • Click to share on X (Opens in new window) X
  • Click to share on Facebook (Opens in new window) Facebook
  • Click to share on Pinterest (Opens in new window) Pinterest
  • Click to share on LinkedIn (Opens in new window) LinkedIn
  • Click to share on Pocket (Opens in new window) Pocket
  • Click to print (Opens in new window) Print

Like this:

Like Loading...

Zadnji članek

Zadnje novice

Vabljeni na tradicionalni pohod do partizanske bolnicev Robanovem kotu

Spoštovani!

Vabimo vas na tradicionalni pohod do partizanske bolnicev Robanovem kotu

Pohod bo v soboto, 7. junija 2025 s pričetkom ob 11. uri.

Zbor je na parkirišču pred Robanovo domačijo.

Do bolnice je dobrih 45 minut hoje, drugi del poteka po strmi poti. Lahko se odločite tudi za hojo do Robanovega kota.

Po pohodu bo tovariško srečanje v gostišču Zadružnik v Solčavi.

Zadružni dom v Solčavi

Vabljeni na redni občni zbor ZB Solčava v letu 2025

Spoštovane članice, spoštovani člani Združenja borcev za vrednote narodnoosvobodilne borbe Zgornje Savinjske doline, Krajevne organizacije Solčava.

Vas in druge Solčavane, ki spoštujete svobodoljubna načela, za katera so se med NOB borili Solčavani, vabimo na redni letni zbor Krajevne organizacije ZB Solčava.

Srečanje bo v soboto, 1. marca 2025 ob 11. uri v Zadružnem domu v Solčavi.

Return to top of page

Copyright © 2025 on Genesis Framework · WordPress · Log in

%d