(Navodilo: pri vsakem vprašanju izberi samo en odgovor, ki ga šteješ za najbolj pravilnega! Za pomoč lahko zaprosiš tudi starše, prijatelje ali učitelje oziroma profesorje.)
| 1. | Kdaj se je v Sloveniji z zadnjim bojem na Poljani končala druga svetovna vojna? a) 20. maja 1945. b) 15. maja 1945. c) 1. maja 1945. |
| 2. | Katere države so leta 1941 okupirale Slovenijo? a) Avstrija. b) Ni bilo okupacije. c) Nacistična Nemčija, fašistična Italija, hortijevska Madžarska in ustaška NDH. |
| 3. | Kdo je dal povelje »Napravite mi to deželo zopet nemško«? a) Benito Mussolini. b) Adolf Hitler. c) Miklos Horty. |
| 4. | Kako je ponosen in svobodoljuben slovenski narod sprejel okupacijo, ki mu je namenila uničenje, potujčenje ali preselitev? a) Uprl se je in se boril za svoj obstoj in svojo svobodo za ceno življenj in žrtev. b) Počakal je na pravi trenutek za oborožen upor. c) Potuhnil se je in previdno sodeloval s sovražnikom. |
| 5. | Kdaj se je začel upor slovenskega naroda proti okupatorjem? a) Z ustanovitvijo Osvobodilne fronte slovenskega naroda aprila 1941, ki je kmalu prerasla v množičen vojaški in politični boj za svobodo. b) Po kapitulaciji Italije 1943. leta. c) Po izkrcanju zahodnih zaveznikov v Normandiji 1944. leta. |
| 6. | Kdo je ustanovil Osvobodilno fronto slovenskega naroda (OF)? a) Jugoslovanska begunska vlada v Londonu. b) Komunistična partija Slovenije, krščanski socialisti, demokratično krilo Sokola, kulturni delavci. c) Nacionalisti. |
| 7. | Kakšen je bil program OF? a) Komunistična revolucija in državljanska vojna; preganjanje vernih katoličanov, cerkve in duhovnikov. b) Neizprosna oborožena akcija proti okupatorju; osvoboditev in združitev Slovencev; nepriznanje razkosanja Jugoslavije, pravica do samoodločbe; aktivno slovenstvo na temelju narodnih in človeških pravic; dosledna ljudska demokracija po osvoboditvi; poziv v partizane in narodno zaščito. c) Obnovitev Kraljevine Jugoslavije. |
| 8. | Kdaj se je začelo nasilje okupatorjev nad civilnim prebivalstvom? a) Kot represalija zaradi partizanskih napadov na okupatorje. b) Takoj po okupaciji, nasilje fašizma nad Primorci pa že mnogo let pred vojno. c) Ni bilo nasilja, le ukrepi za zagotovitev reda in miru. |
| 9. | Kako je bila organizirana OF? a) Kot zveza političnih strank. b) Kot množično odporniško gibanje, ki je združevalo vse domoljubne sile v boju proti okupatorju in je imelo svojo radijsko postajo, partizanske enote in enote narodne zaščite, partizansko šolstvo, zdravstvo, kulturo, obrt, publicistično dejavnost; tako rekoč država v državi. c) Kot razširjena mreža komunistične stranke. |
| 10. | Ali se je razen OF in njenih partizanskih enot v Sloveniji še kdo boril proti okupatorjem? a) Ni bilo boja z okupatorji b) Da, nacionalistični domoljubi. c) Ne, le OF z narodnoosvobodilno vojsko in partizanskimi odredi Slovenije. |
| 11. | Kdaj so okupatorji ustanovili, opremili in izurili oborožene enote, sestavljene iz slovenskih sodelavcev (kolaborantov)? a) Niso jih ustanovili. b) Italijanski okupatorji 1942 MVAC (Milizia volontaria anticomunista), nemški okupatorji po italijanski kapitulaciji jeseni 1943 (slovensko domobranstvo). c) Takoj po okupaciji. |
| 12. | Ali so poleg oborožene kolaboracije uporabljali okupatorji še kakšne druge oblike nedovoljenega sodelovanja prebivalstva? a) Da: vohune, člane fašistične in nacistične stranke, vrinjence, raztrgance, wehrmane in druge izdajalce ter podkupljene sodelavce. b) Da, le izjemoma. c) Ne. |
| 13. | Kakšna je bila v času vojne vloga ljubljanske škofije? a) S sodelovanjem z okupacijskimi oblastmi je blažila trpljenje prebivalstva. b) S silovito antipartizansko-antikomunistično propagando in neposrednim vplivom duhovščine je pomagala okupatorju organizirati pomožne policijske enote za boj proti partizanom. c) Skrbela je za duševni blagor vernikov. |
| 14. | Ali je bila po mednarodnem pravu in po konkretnem kazenskem zakoniku Kraljevine Jugoslavije, ki je bil tedaj v veljavi, kolaboracija (sodelovanje) z okupatorjem dovoljena? a) Kolaboracija, ki škoduje prebivalstvu in koristi okupatorju (imenovana tudi izdajstvo), je bila prepovedana in zagrožene so bile stroge kazni, za sodelovanje v boju na strani okupatorja celo dosmrtna ječa ali smrtna kazen. b) Kolaboracija ni bila prepovedana, čeprav je moralno nedopustna. c) Dovoljena je bila taktična kolaboracija z okupatorjem. |
| 15. | Koliko Slovencev so nacistični okupatorji izgnali iz Štajerske? a) Načrtovali so izgon 260.000 Slovencev, dejansko pa so jih preselili 63.000. b) Vse Slovence, razen folksdojčerjev. c) Samo tiste, ki so to želeli ali na to pristali. |
| 16. | Koliko Slovencev je bilo zaprtih v nacističnih in fašističnih koncentracijskih taboriščih, imenovanih taborišča smrti (npr. Dachau, Rab, Rižarna, Jasenovac, Ljubelj)? a) Zapirali so samo komuniste. b) Zaprtih je bilo 62.000 domoljubov, od tega jih je umrlo ali bilo sežganih 11.800. c) Neznano število partizanskih sodelavcev. |
| 17. | V okupatorskih zaporih je bilo v letih okupacije 1941-1945 krajši ali daljši čas zaprtih 84.000 Slovencev, 4300 so jih ustrelili kot talce. Zakaj? a) Ker so bili krivi upora proti legalni oblasti. b) Ker so jih zalotili z orožjem v roki. c) Ker so okupatorji s terorjem hoteli zadušiti narodni odpor. |
| 18. | Predvsem v letih 1941 in 1942 je pobegnilo večinoma iz nemške okupacijske cone na italijansko stran 19.000 Slovencev (begunci). Zakaj? a) Ker so imeli sorodnike na drugi strani. b) Iz strahu pred nasiljem, ki so ga izvajali okupatorji nad vsemi zavednimi Slovenci. c) Ker se ideološko niso strinjali z nacizmom. |
| 19. | V nemški, italijanski in madžarski vojski je bilo okoli 80.000 nabornikov (prisilnih mobilizirancev), od katerih se je 15.000 vrnilo ranjenih, doslej ugotovljenih padlih je bilo 11.000, veliko je pogrešanih. Zakaj so stopili v okupatorske vojske? a) Ni bilo resničnih prisilnih mobilizirancev. b) Ker je okupator potreboval vojake za svoje vojskovanje. c) Ker so bili v nasprotju z mednarodnim pravom prisilno mobilizirani. |
| 20. | Kakšna je bila škoda, ki so jo okupatorji povzročili slovenskemu narodnemu bogastvu? a) Več škode so povzročili partizani kot okupatorji. b) Okupatorji so med vojno požgali 217 vasi in uničili 24.000 stanovanjskih in gospodarskih poslopij, uničevali poljščine, ropali imovino in živino. Vojna škoda je bila ogromna in do danes samo delno povrnjena. c) Okupacijske države so po vojni v obliki reparacij poravnale škodo, ki so jo povzročile. |
| 21. | Okupatorji so vojaško, policijsko in upravno obvladovali okupirana območja s številnimi utrjenimi postojankami v vseh večjih krajih. V sredini leta 1944 je bilo teh postojank v Sloveniji 720 s 120.000 dobro oboroženimi vojaki in s slovenskimi domobranci, ki jih je bilo ob koncu vojne okoli 18.000. Ta vojska je bila številčno trikrat do štirikrat močnejša od partizanske vojske, po oborožitvi in drugi vojaški tehniki pa še veliko bolj. |
| 22. | Kako to, da okupatorjem kljub velikanski vojaški premoči in kljub odločni podpori cerkve v Ljubljanski pokrajini ni uspelo streti odpora in uničiti partizanske vojske? a) Ker je bila na strani upora proti okupatorjem velika večina slovenskega ljudstva, ljudstva pa ni mogoče premagati, če se na življenje in smrt bori za svojo svobodo. Poleg tega so bili partizani del velike zavezniške protihitlerjevske koalicije. b) Ker je partizanom pomagala Sovjetska zveza. c) Ker so imeli pri nas še premalo vojske in tehnike. |
| 23. | Kako velika je bila partizanska vojska Slovenije? a) Bilo jih je kakih 10.000. b) V štiriletnem boju se je zvrstilo 100.000 borcev, od katerih jih je izgubilo življenje okoli 30.000, na koncu vojne pa je ta vojska štela 37.000 mož in imela 31 brigad v sedmih divizijah. c) Ni bila velika. |
| 24. | Kdo so bili glavni politični voditelji OF? a) Dr. Marko Natlačen, dr. Lambert Erlich, dr. Stanko Kociper, Ljubo Sirc. b) Edvard Kardelj, Boris Kidrič, Josip Rus, Josip Vidmar, Edvard Kocbek. c) To zgodovinsko ni raziskano. |
| 25. | Kdo so bili po vrsti komandanti Glavnega štaba slovenske partizanske vojske? a) Franc Leskošek Luka, Ivan Maček Matija, Franc Rozman Stane, Dušan Kveder Tomaž, ob vrhovnem komandantu Jugoslavije maršalu Josipu Brozu Titu. b) Semič Daki, Luka Suhadolc, Aleš Bebler. c) Imena komandantov niso znana. |
| 26. | Kdaj je bila sprejeta odločitev o priključitvi Primorske k matični domovini Sloveniji? a) Po osvoboditvi maja 1945. b) Z odlokom vrhovnega plenuma OF 16. 9. 1943, potrjena na zboru odposlancev slovenskega naroda v Kočevju oktobra 1943 in sprejeta na zasedanju Avnoja 29. novembra 1943. c) Z odlokom kraljevske vlade v izgnanstvu v Londonu 1944. |
| 27. | Slovenska partizanska vojska je bila del velike zavezniške koalicije pod vodstvom ZDA, Velike Britanije in Sovjetske zveze. Zakaj so ti zavezniki pomagali partizanom z orožjem, opremo, letalstvom, s sprejemom ranjencev itd.? a) Zaradi pritiska Sovjetske zveze. b) Ker so partizanske enote veliko prispevale v zavezniškem boju proti nacifašističnim državam, saj so na naših tleh zadrževale 10 do 15 sovražnih divizij, ob ofenzivah tudi več, rušile železniške proge, reševale zavezniške pilote itd. Od sredine 1943 so boj slovenskih partizanov spremljale neposredno tudi zavezniške vojne misije pri glavnem štabu in štabih večjih enot. V boju s sovražniki je padlo ali bilo pobitih okoli 30.000 slovenskih partizanov in aktivistov OF. Vseh slovenskih žrtev v drugi svetovni vojni pa je bilo 82.000 in veliko večino teh so povzročili okupatorji in njihovi sodelavci. c) Samo zaradi prijateljevanja s slovenskim in drugimi jugoslovanskimi narodi. |
| 28. | Kdaj je bila Titova partizanska vojska (NOV in POJ) priznana za zavezniško vojaško silo na Balkanu? a) Ob Titovem srečanju s Churchillom v Caserti 1944. leta. b) Na teheranski zavezniški konferenci leta 1943. c) Pred zavezniškim izkrcanjem v Italiji 1943. leta |
| 29. | Kako so okupatorji in njihovi sodelavci ravnali z ujetimi partizani? a) Razorožili so jih in jih poslali domov. b) Sprejeli so jih v svoje enote. c) Večinoma so jih po zajetju pobili (kar 4500) ali poslali v koncentracijska taborišča, kjer jih je veliko pomrlo. |
| 30. | Pred drugo svetovno vojno, v bivši kraljevini Jugoslaviji, je bila Slovenija (brez Primorske) upravna enota, imenovana Dravska banovina. Po osvoboditvi je bila Slovenija konstituirana kot republika v zvezni državi Jugoslaviji in je imela večino značilnosti države. To je leta 1991 bistveno pripomoglo k razglasitvi samostojnosti. Kdaj so bili torej ustvarjeni temeljni pogoji za samostojno slovensko državo? a) V kraljevini Jugoslaviji. b) V drugi svetovni vojni, ko je istočasno z bojem proti okupatorjem nastajala tudi nova oblast, ki je po osvoboditvi prerasla v republiko kot državo znotraj Jugoslavije in je bila razglašena za samostojno državo 25. 6. 1991. c) Z vstopanjem v Evropsko unijo in Nato. |
| 31. | Ali je res, kot trdijo nekateri, da se je bilo v Sloveniji med drugo svetovno vojno prvenstveno treba boriti proti komunizmu, ki je bil nevarnejši od okupatorjev, s čimer tudi opravičujejo kolaboracijo? a) Ne, ni res. Komunistične partije na vsem svetu in tudi pri nas so bile sestavni del velike zavezniške koalicije pod vodstvom ZDA, Velike Britanije in Sovjetske zveze, ki so se na življenje in smrt borile proti največjemu zlu tistega in vseh časov: nacizmu in fašizmu. Takrat je šlo torej za boj proti nacifašizmu in ne proti komunizmu. b) O tem so bili mnogi prepričani tedaj in so še danes. c) Da, ker so komunisti dajali prednost razrednemu boju, ne boju proti okupatorjem. |
| 32. | Ali je bila NOB dejansko državljanska vojna? a) NOB je bil predvsem boj za narodno osvoboditev, istočasno pa so se partizani bojevali tudi za spremembo oblasti in za socialno pravičnost, torej je bila tudi socialna revolucija. b) NOB je bil dejansko komunistična revolucija. c) Komunisti so izkoristili NOB, da so se polastili oblasti. |
| 33. | Ali je s povojnimi usmrtitvami vojakov sovražnih armad in njihovih sodelavcev, kar sicer vsi obžalujemo, mogoče opravičiti teror, ki so ga izvajali med vojno okupatorji in njihovi sodelavci nad slovenskim prebivalstvom? a) S smrtjo so izbrisali svojo krivdo. b) To je bil obračun s političnimi nasprotniki. c) Ni mogoče, čeprav so bili množični povojni poboji večinoma zunajsodni in zato nezakoniti. Je pa treba upoštevati, da so veliki zavezniki sklenili v Moskvi, v Teheranu in na Jalti, da bodo vojni zločinci kaznovani od narodov, nad katerimi so izvajali teror. So bili pa tudi izraz zmagoslavja in maščevanja. |
| 34. | Katere vrednote so najbolj gojili partizani in drugi udeleženci narodnoosvobodilnega boja Slovenije v času druge svetovne vojne 1941-1945? a) Enake kot drugi ljudje. b) Varnost, rodoljubje, preskrbljenost, koristoljubnost, nevtralnost. c) Domoljubje, nacionalni ponos, svobodoljubje, pogum, tovarištvo, antinacizem, antifašizem, solidarnost, humanost (zlasti tudi skrb za ranjence), socialna pravičnost. |
| 35. | Kakšen je bil partizanski pozdrav? a) Za domovino – naprej! b) V boj – za svobodo! c) Smrt fašizmu – svoboda narodu! |
| 36. | Ali so v uporu proti okupatorjem med NOB sodelovali tudi pionirji in mlajši mladinci? a) Ne. b) Da v velikem številu kot kurirji, obveščevalci, spremljevalci, vodiči, delavci v partizanskih delavnicah itd. c) Da izjemoma. |
[…] konca II. svetovne vojne in štiriletnega narodnoosvobodilnega boja slovenskega naroda pripravilo nagradni Kviz zmage. Kot je v povabilu k sodelovanju zapisal predsednik društva Frane Pečelin, so želeli sodelujoče […]