OGNJENI KRST
Partizanček: »Tovariš komandir, kaj pa tako brenči in frka okrog ušes?«
Komandir: »Če ne daš hitro glave v zaklon, ne boš nikoli izvedel.«
SKRIVALIŠČE
Pokrajinski odbor OF za Slovensko primorje je imel nekaj časa sedež v bunkerju pri kmetu Murovcu v Tolminskem Lomu.
V podzemeljski bunker se je prišlo tako, da si v hlevu premaknil ploh, ki je visel, kot da stoji v jaslih in je uprt v strop. Bunker je bil strogo zakonspiriran. Vanj in iz njega so hodili le ponoči in samo odrasli so vedeli zanj.
Otroci so pa slutili, da je pri hiši nekaj, kar jim prikrivajo.
Nekega dne je morala administratorka Mira pri belem dnevu iz skrivališča. Previdno je odmaknila ploh in pomolila glavo skozi odprtino. Bilo je narobe!
Sredi hleva je stal domači sedemletni sinko. Brž se je umaknila in prisluhnila, kaj bo.
»Oh,« je dejal mali, »eno babo imajo skrito. Te pa res ne bi bilo treba skrivati pred menoj!«
Povedati je treba, da deček o svojem odkritju nikomur ni črhnil besedice.
HUDIČI!
Četni kuhar Matejc je bil star partizan, prehajkal je s svojim osmojenim kotlom dobršen del Slovenije in Hrvaške, potem mu ga je lepega dne nekje na Primorskem raznesla italijanska mina. Prav ko je pripravljal večerjo, je priletela iz doline in naravnost pod kotel, da se je večerja v trenutku razfrčala po drevju in grmovju.
»Ti prekleti fašisti!« se je pridušal Matejc, ko se je v zadregi opravičeval lačnim borcem.
»Samo za hipec sem se odstranil, da naberem nekaj suhljadi, pa so hudiči že izkoristili priložnost!«
PO NOGOMETNO
Med spopadom z Nemci je nemški mitraljezec prilezel bataljonu za hrbet.
Tedaj vzklikne četni mitraljezec Panter, ki je bil vnet nogometaš: »Pazite! Tamle stoji Fric v ofsajdu !«
(iz knjige Hudi časi – vedro čelo, Mladinska knjiga 1976)
