ZBV NOB, krajevna organizacija Solčava
Zveza borcev za vrednote NOB, krajevna organizacija Solčava
Spet smo se zbrali pred Dnevom mrtvih, da se spomnimo ljudi, ki jih ni več med nami in da počastimo spomin na tiste Solčavane, ki so izgubili svoja življenja med drugo svetovno vojno.
Naša majhna skupnost je pred 2. svetovno vojno štela 842 prebivalcev. V bojih z nacisti je 20 Solčavanov izgubilo svoja življenja, 27 so jih nacisti ustrelili ali so umrli v taborišču. Med vojno je padlo tudi 11 moških, ki so bili iz naše vasi mobilizirani v nemško vojsko, ostalih žrtev vojne pa je bilo še 14.
Spoštovani sovaščani,
Danes smo se zbrali, da se skupaj spomnimo nesrečnega 24. oktobra 1944. leta, ko je okupator požgal Solčavo. Blizu je tudi 1. november – dan spomina na ljudi, ki smo jih imeli radi, a so že umrli.
Tisti med nami, ki smo 2. svetovno vojno doživeli, ne moremo pozabiti krutega časa in njegovih posledic. Ko so Nemci požgali našo vas, smo na pragu zime ostali brez vsega – brez strehe nad glavo, brez hrane…
Spoštovani!
Objavljamo štiri pesmi Marije Logar, Logarske Mice, in vas vljudno vabimo, da jih preberete in ponotranjite.
Hvala!
Dragi obiskovalci partizanske bolnice pod Križevnikom v Robanovem kotu. Zbrali in zapisali smo vaše vpise v spominsko knjigo, ki ste nam jih zaupali v letih od 2013 do 2016.
Hvala vam!
Kaplan Jakob Sem (1908 – 1942) je bil rojen v ljubenski trgovski družini očetu Jakobu Semu in materi Ivanki roj. Vrečko. V družini je bilo pet otrok: hčerki Ida in Ana ter sinovi Jakob, Ciril in Francl.
Jaka Sem je bil eden tistih svetlih ljudi, ki je znal ločiti zrno od plevela. V svojih vsakodnevnih pridigah je neustrašno pozival k borbi proti okupatorju. V šolah, cerkvah , na prireditvah pa je takrat mrgolelo ovaduhov in izdajalcev domovine. Njihova žrtev je postal tudi Jaka.
Umrla je Havdejeva Ančka, ki je pomagala gospodariti bolni sestri Marici na Havdejevem, visoko nad Robanovim kotom.
A čeprav se je žrtvovala za domačijo, danes ne moremo svojega spomina vezati le na Ančko, ki se je staršema Luciji in Kristijanu Prepotnik rodila kot tretji od šestih otrok. Bila je šibkega telesa, vendar odločna in nasmejana – taka kot vsi Havdejevi! Mati jim je podarila značaj dobrih, skrbnih gospodarjev, oče je prispeval vedrino in voljo do življenja. Velika družina je razpršena po Solčavskem, a najbolj smo si zapomnili tiste, ki so živeli in umrli na domačiji – na Havdejevem.
Peršmanova domačija- muzej v Lepeni nad Železno Kaplo je bila tudi letos, 26. junija 2016, zbirališče številnih svobodoljubnih ljudi iz Slovenije in iz Avstrije – ter tudi iz Bosne.
Spominska slovesnost, ki vsako leto privabi veliko ljudi, je posvečena spominu in spoštovanju enajstih članov Sadovnikove družine in vsem drugim, ki so jih nacisti in fašisti v imenu svoje sovražne ideologije pobili v drugi svetovni vojni.
Slavnostna govornica na letošnji svečanosti je bila rektorica Akademije za slikarsko umetnost na Dunaju magistra Eva Blimlinger.
Robanov kot je bil nekoč precej samoten kraj. Nobena cesta ni vodila vanj, domačini so do svojih kmetij prišli le s konjem in vozom ali pa peš.
Zaradi odmaknjenosti so med 2. svetovno vojno v Robanovem kotu našli zatočišče tudi bolni in ranjeni partizani. Njihovi soborci so zanje v letu 1944 zgradili tri bolnišnice. V njih se je v letu dni zdravilo 165 ranjencev. Po vojni je Tone Ikovic– domačin iz Solčave, ki je bil med vojno v teh bolnicah bolničar, poskrbel za to, da so mesta, kjer so se nekoč zdravili ranjeni partizani, označena z napisom na spominskih ploščah.
15. julija 1944 so Nemci izvajali eno najhujših hajk na Solčavskem. Njihova pot ni bila naključna, s seboj so imeli zemljevide, na katerih so bile vrisane vse poti, ki so vodile h kmetijam, tudi ozke steze in bližnjice.
Doma – na Havdejevem – smo tega dne izvedeli, da je izdana bolnica pod Vežo in da so ranjenci in osebje v nevarnosti. Odrasli pri naši hiši so iskali možnost, kako bi na nevarnost opozorili nekoga, ki ima povezavo z bolnico …
Ko se po petih kilometrih pripelješ po cesti iz Solčave in se izviješ iz gozda, se pred teboj razpre Logarska dolina s svojimi zelenimi travniki in s Savinjskimi Alpami v ozadju. Na levi strani zagledaš nekdanji hotel sester Logar, danes Dom duhovnih vaj. Hotel so z velikim trudom po vojni – v času, ki ni bil naklonjen privatni iniciativi in jo je pravzaprav na vse pretege oviral – ponovno zgradile sestre Logar. Njihov prvotni hotel so 24. oktobra 1944 požgali Nemci.
Bilo je pet sester Logar: Mica, Liza, Nežka, Lenčka in Milka. To je njihova zgodba …
Spoštovani!
Vljudno vas vabimo, da se nam pridružite na 12. tradicionalnem pohodu do partizanske bolnice v Robanovem kotu.
Pohod bo v soboto, 4. junija 2022 z zborom ob 10. uri na parkirišču pred Robanovo domačijo.
Skupaj se bomo odpravili v dolino. Po obveznem fotografiranju ob skali sredi ledeniške morene se bomo povzpeli po poti do bolnice. Tisti pohodniki, ki si vzpona v breg ne morete privoščiti, pa boste pot nadaljevali do planšarije v kotu.
Srečno in zdravo 2023
Spoštovane tovarišice in tovariši, članice in člani ZB NOB Zgornje Savinjske doline, KO Solčava, drage obiskovalke in obiskovalci spletišča.
Želimo vam lepe in mirne praznike ter srečno, zdravo, veselo in radosti polno leto 2023.
Spoštovane tovarišice in tovariši, članice in člani ZB NOB Zgornje Savinjske doline, KO Solčava in drage obiskovalke in obiskovalci spletišča.
Želimo vam lepe in mirne praznike ter srečno, zdravo, veselo in radosti polno leto 2022.
Bolj kot kdajkoli je naša skupna mirna prihodnost odvisna od naše pokončne drže ter upoštevanja vrednost NOB!
Srečno!
V 99. letu je umrl je Franc Sever – Franta, slovenski partizan, letalec, pisatelj in gospodarstvenik.
Bil je prejemnik mnogih najvišjih državnih priznanj. 9. maja 2019 je postal častni občan Ljubljane.
V Bitki na Menini planini je kot komandant svoje partizane pripeljal iz smrtonosnega obroča okupatorske in kolaborantske soldateske.
Za neodjenljivo zvestobo vrednotam NOB je leta 2017 prejel najvišje priznanje ZZB NOB Slovenije.
