Partizanske bolnice v Robanovem kotu

Robanov kot je bil nekoč precej samoten kraj. Nobena cesta ni vodila vanj, domačini so do svojih kmetij prišli le s konjem in vozom ali pa peš.

Zaradi odmaknjenosti so med 2. svetovno vojno v Robanovem kotu našli zatočišče tudi bolni in ranjeni partizani. Njihovi soborci so zanje v letu 1944 zgradili tri bolnišnice. V njih se je v letu dni zdravilo 165 ranjencev. Po vojni je Tone Ikovic– domačin iz Solčave, ki je bil med vojno v teh bolnicah bolničar, poskrbel za to, da so mesta, kjer so se nekoč zdravili ranjeni partizani, označena z napisom na spominskih ploščah.

Prvi kažipot v v Robanovem kotu, ki vabi obiskovalce k Partizanski bolnici

Vendar ni bila le samotna lega Robanovega kota odločilna za to, da so partizani tja prenesli svoje najbolj nemočne tovariše, pač pa ljudje , ki so tam živeli. Na vseh šestih kmetijah v Robanovem kotu so vedeli, kje so bolnice. Ščitili so jih, jih obveščali in jim pomagali, kolikor so največ mogli. Brez takšne podpore bolnice v Robanovem kotu ne bi mogle delovati.

Bolnice – lesene barake so v desetletjih po vojni propadle, le za silo vzdrževana stavba kuhinje v nekdanji bolnišnici pod Vežo še kaže obiskovalcem, v kakšnih pogojih je zdravstveno osebje med vojno reševalo svoje bolne soborce.

Partizanska bolnica ob hudourniškem potoku Medvejak v Robanovem kotu

V stavbi kuhinje, ki je bila zgrajena iz brun, so špranje med bruni zamašili z mahom. Poleg štedilnika in delovne mizice so bili v tej stavbi med vojno tudi štirje pogradi za osebje. Glavna – bolniška – stavba bolnice je bila prav tako lesena, velika 3 x 6 metrov in je stala pod veliko previsno skalo. Streho so partizani prekrili še s padalom, ki so ga prebarvali z oljnato sivo-zeleno barvo. Ranjenci so ležali na pogradih, rjuhe pa so iz padal sešili na bližnji kmetiji »na Govčovem«. Iz brun in desk je bila zbita tudi stavba skladišča. Tudi v njem je bilo nekaj ležišč, ki so jih uporabili, če je primanjkovalo prostora.

Dostop do bolnice pod Vežo je celo danes, ko do nje vodi nadelana steza, neroden in naporen. Med vojno je bilo še težje! Zadnji del poti je bil zavarovan še z močno lestvijo, ki so jo lahko partizani v primeru nevarnosti odstranili.

Danes vodi do bolnice pod Vežo označena pot. Mesti drugih dveh bolnic na nasprotnem pobočju nad Robanovim travnikom, kjer sta le še napisni tabli, je morda nekoliko težje najti.

Krajevni odbor Zveze borcev Solčava vsako pomlad vabi na skupen obisk bolnice pod Vežo. Letos bo to v soboto, 4. junija. Lepo povabljeni! Pridite!

Maj 2016