POLETNA NOČ
Mesec skozi zrele trave tipa,
težko in medeno sope lipa
v noč.
Mesto drobne, sladke prepelice,
poje strojnica izza bodeče žice
v žitu.
Sova v vejah se nič več ne laže,
smrt je že v korakih straže
slišati.
In kako je človek stokrat truden,
in kako naš svet je stokrat čuden,
ko na vse molči.
Tiho je, ko tujci tla teptajo,
tiho, ko se deklicam smehljajo
črne oči.
Če v solzah se zbira, se razlije,
če se v kletvi vse razbije
in zdivja.
Enkrat bodo sami maki cveli,
kamni bodo po slovensko peli
kakor jaz.
1942
Kdo med nami pozna slovensko pesnico Ano Gale (1909 – 1944)?
Dušan Mevlja je ob 40.obletnici njene smrti v TV 15 dne 16.2.1984 obudil spomin na to značajno, narodno-zavedno mlado žensko, književnico in pedagoginjo.
Rojena je bila leta 1909 v Ljubljani. Pesmi je začela pisati že kot najstnica. Učiteljišče je končala 1928. leta in nato službovala v Posavju kot učiteljica. Leta 1941 se je pred Nemci umaknila k očetu v Grosuplje in se zaposlila v tovarni Motvoz in platno kot delavka. Tam je kmalu našla svoje mesto med protifašistično usmerjenimi sodelavci. Čeprav je delala kot tkalka v tovarni, se ni nehala izobraževati in pridobila si je kvalifikacijo za delo z duševno nerazvitimi otroki. Tudi njeno literarno delo ni zastalo in je od leta 1931 dalje objavljala svoje pesmi in črtice v raznih predvojnih revijah.
Njen brat Jože (igralec in režiser, režiral je tudi Kekca) je takoj, ko so ga izpustili iz zapora v Ljubljani, odšel v partizane. Ana se mu je želela pridružiti, a so jo grožnje domobrancev, predvsem skrb za očeta, zadržale doma.
Novembra 1943 so tudi Ano, kot mnoge slovenske intelektualce, zaprli in ji namenili izgnanstvo v Nemčiji. Njenim ljubljanskim tovarišem se je posrečilo, da so jo pred to usodo rešili. Niso pa je mogli obvarovati pred zasliševanji domobrancev, ki so ji izmenično grozili in jo vabili v svoje vrste.
Po zasliševanju na Škofljici, 4. januarja 1944, so jo domobranci odpeljali v Zalog. 8. januarja zvečer so ji s puškinimi kopiti razbili glavo ter jo pustili ležati za kozolcem ob gozdu. Čez nekaj dni jo je zagrebel eden od domačinov, svojci pa so kasneje njeno truplo pokopali v Grosupljem.
»Tako so se pomagači okupatorja znesli nad človekom, čigar duha niso mogli zlomiti!«, je zapisal Dušan Mevlja.
Marec 2016
Sevniška osnovna šola s prilagojenim programom za otroke z motnjami v duševnem razvoju nosi ime po učiteljici, ki je prva prevzela posebni oddelek. To je bila Ana Gale, izjemna pedagoginja in vsestranska ustvarjalka.
Zapis o učiteljici, pesnici in pisateljici Ani Gale na Posavci.si
