Izjava za javnost Puntarjev Slovenije

Bombniki nad Beogradom
Zamolklo bobnenje je v zgodnjih jutranjih urah prebujalo naše dede, babice. Zvok, kakršnega niso še nikoli slišali, jih je navdal z grozo. Le malo jih je vedelo, kaj se dogaja, vsi pa so čutili črnino, ki jim je vse tesneje oklepala dušo. Ob prvem svitu so leteče pošasti nacistične vojske razsule svoj smrtonosni tovor na speče mesto Beograd. V nekaj urah so mesto in njegove prebivalce zasuli z več sto tonami zažigalnih bomb. Tisoče civilistov je končalo v ognjenih mukah ali pa so umirali v ruševinah svojih domov. Sovražna vojska je istega dne pod simbolom kljukastega križa nenapovedano vdrla preko avstrijske meje v Slovenijo.
Dne 6. aprila 1941 se je na naših tleh začela 2. svetovna vojna.
Tuje vojske so v nekaj dneh razkosale Slovenijo, z zahoda Italijani, s severa Nemci, z vzhoda Madžari. Hitler je 26. aprila, ob svojem postanku v Mariboru, javno spregovoril o svojih namenih. Slovencem se je v spomin vtisnil njegov ukaz “Naredite mi to deželo nemško”. Naslednji dan se je začel organiziran upor zavednih Slovencev proti okupatorjem in domačim izdajalcem. Vojna je bila krvava. Davek, ki ga je plačalo slovensko ljudstvo je bil prevelik, rane preboleče. Nacisti so s pomočjo vere, propagande in z judeževimi novci v svoje vrste zvabili na stotine domačih ljudi. Bratje so začeli preganjati brate, sestre so začele ovajati sestre. Tisoče Slovenk in Slovencev je zaradi izdajalcev iste krvi, sosedov, sorodnikov, zaradi starih zamer ali pohlepa, končalo v nacističnih taboriščih. Tisoče pogumnih domoljubov je umiralo po zaporih, mučili so jih njihovi dovčerajšnji rojaki, sedaj nacistični in fašistični hlapci, po svoji izbiri izobčeni iz slovenskega občestva.
Nacizem in fašizem sta bila v letu 1945 dokončno premagana in zadnji boji v Evropi so se zopet odvili prav na tej naši žalostni, s krvjo prepojeni zemlji. Nacizem in fašizem sta bila za vse večne čase označena za zlo, za zločin, za nekaj, kar se ne v ideji in ne v telesu ne sme več obnoviti. Nacizem in fašizem je ljudi spreminjal v zveri. Kazen za premagano zver je bila kruta, težko predstavljiva za današnjega človeka. Rane so ostale žive in le tihi spokoj mrtvih jih je počasi celil. Novi rodovi smo pozabili na grozote druge svetovne vojne, pozabili smo na izdajstvo lastnega naroda. Z odprtimi rokami smo sprejemali svoje vrstnike, potomce izdajalcev. Sprava v srcu večine Slovenk in Slovencev je bila sklenjena davno pred letom 1991.
Grahovo pri Cerknici je kraj, kjer stojita drug ob drugem dva spomenika žrtvam druge svetovne vojne. Prvi v spomin padlim partizanom in drugi v spomin na slovenskega pesnika Franceta Balantiča, ki je umrl v uniformi okupatorja. Oba v spomin žrtvam bitke, v kateri so umirali eni in drugi. Oba v opomin grozotam vojne, ki je kosila iste ljudi na različnih bregovih. Na tem kraju se bodo 6. aprila 2014, na dan napada tuje vojske na našo zemljo ponovno odpirale že zaceljene rane. Ljudje, ki ne priznajo, da so bili njihovi predniki v veliki moriji druge svetovne vojne na strani teme in groze, ki še vedno ne dojamejo, da je bilo izdajstvo že enkrat premagano, kaznovano in odpuščeno, s sprevračanjem zgodovine sekajo nove rane. Nihče, prav nihče ne oporeka spomina, obžalovanja za umrlimi, hkrati pa noben pošten in zaveden prebivalec te dežele, ne more najti opravičila za skrunjenje spomenikov žrtvam nacizma. Zid, ki ga imenujejo “spomenik” in ki s svojo masivnostjo zakriva spomenik žrtvam nacizma, napis, ki slavi okupatorja in domače izdajalce kot slovensko vojsko, ne more in ne sme biti postavljen, ne da bi se ob tem prebudil gnus do najbolj zavržnega dejanja laži in izdajstva, ki preko mrtvih bremeni žive. In za to dejanje so si izbrali 6. april, dan, ko je okupator napadel našo zemljo, dan, ko je Hitler izpeljal svoj krvavi napad pod imenom “Kazensko sodišče” (nem. Strafgericht).
Ponosni prebivalci Primorske, Notranjske in drugih krajev naše domovine, kakor tudi gostje iz drugih krajev nekdanje skupne države, ki prav tako ne morejo razumeti, da se lahko v Sloveniji ponovno dviga nacizem v svoji najgrozovitejši obliki, se bomo v nedeljo, 6. aprila 2014, ob 12:30, zbrali pred spomenikom žrtvam nacizma v kraju Grahovo pri Cerknici. To smo dolžni svojim staršem, sebi in svojim otrokom. V tihem boju za RESNICO, bomo položili venec in počastili spomin na žrtve druge svetovne vojne. To dolgujemo tudi njim, ki so svojo mladost, svoje življenje, podarili zato, da mi danes še vedno govorimo slovensko, da se naši otroci učijo v slovenskih šolah, da nacizem ni uspel te dežele narediti nemške.
Hkrati je to naše dejanje tudi opomin politiki in državi, ki ni opravila svoje naloge, ki je v srcu svobodne Evrope dovolila postavitev spomenika nacističnim vojaškim formacijam. Verjetno prvim takim, ki očitno slavi neko vojaško enoto pod neposrednim poveljstvom zloglasne nacistične SS.
Pohlep po moči in oblasti, ki vodi politike v tako zavržna dejanja, ne more biti opravičilo za odgovorne v uradih in na drugih javnih položajih, ki bi kot prvi morali preprečiti skrunitev spomenikov žrtvam nacizma in postavljanje obeležij, s katerimi se poveličuje nacizem, fašizem, izdajstvo in s katerimi se poskuša v nekem novem času obnoviti kar se je začelo na tisti žalostni 6. april, ko so se nad naše kraje zgrnile grozote druge svetovne vojne.
PUNTARJI – gibanje za aktivno državljanstvo
K sodelovanju vabimo vse posameznice, posameznike in skupine, ki s podobnimi cilji delujejo ali bi želeli delovati v svojem okolju. Puntarji delujemo po načelu združevanja in vključevanja, zato odpiramo prostor vsakomur, ki želi prispevati k skupnim ciljem na svoj način. Naša moč je v posameznikih, ki delujemo s skupnim namenom za skupne cilje.
Kontakt: puntarji.slovenije@gmail.com