Otvoritev razstave fotografij “Požgana Solčava” v Centru Rinka
Solčava je ena od tistih slovenskih vasi, ki jih je med 2. svetovno vojno – zaradi podpore, ki so jo prebivalci nudili partizanom in osvobodilnemu boju – nemški okupator kaznoval tudi tako, da jih je požgal.
24. oktobra letos je od tega nesrečnega dne minilo 69 let.
Da ne bi pozabili, kako velike žrtve so bile potrebne, da je svet premagal fašizem in nacizem, so v Centru Rinka v Solčavi razstavili fotografije požgane Solčave.
Odprtje razstave je k »uri zgodovine« pritegnilo predvsem tiste domačine, ki so ta grozljivi čas doživeli sami – med 2. svetovno vojno so bili otroci – in so se skozi vojno prebijali prikrajšani za vse tisto, kar danes priznavamo kot pravice otrok: imeti starše, hrano, streho nad glavo in MIR!
Ko so nastale fotografije požgane Solčave, je bil ves svet še v vojni in otroci so povsem sami iskali način, kako preživeti v teh najtežjih razmerah. Ena izmed teh otrok – Tišlerjeva Micka – je svojo takratno stisko povzela v besedah:
Stara sem bila štirinajst let, bila je vojna, jaz pa nisem imela več ne očeta , ne mame in tudi ne doma!
Takšni so tedanji »vojni otroci« danes – na fotografijah z odprtja razstave v Centru Rinka:
Nekdanji solčavski otroci, ki so jh Nemci nameravali dne 24.oktobra 1944 zažgati v Hotelu sester Logar :Lučka Golob-Herletova, Marija Žagar-Tišlerjeva, Mirko Prelesnik-Nemčev, Valerija Roban – Meglačeva in Milka Kosmač – Rajmantova.
Nežka Robnik – Štiftarjeva. Po požigu njenega doma v Podolševi so jo Nemci odgnali v taborišče Huetenbach.
Sestri Dora in Marija Resnik – Prodnikovi iz Podolševe. Po požigu odpeljani v taborišče Huetenbach.
Mija in Darko Plesnik iz Logarske doline.
Plesnikova kmetija požgana, domači odgnani v taborišče Tiringen.
Mijini teti Mariji Podbrežnik – Ravnčarjevi smo številni Solčavani dolžni zahvalo, da smo ostali živi.
