Predsednik Republike Slovenije je razpisal predčasne parlamentarne volitve, ki bodo 4. decembra. Volitve niso samo »praznik demokracije«, ampak so v sedanjem času predvsem najodgovornejše dejanje, s katerim vsi državljani odločajo o narodni usodi, in to tako tisti, ki se bodo volitev udeležili, kakor tudi tisti, ki se jih morebiti ne bodo. Kot predsednik organizacije, ki vidi v uveljavljanju vrednot NOB prihodnost naše domovine, štejem za svojo dolžnost, da opozorim vse člane in vsakega posebej na pomen in posledice odločitve, ki je pred nami.
Glavni odbor ZZB za vrednote NOB Slovenije je s svojo Izjavo, ki jo je sprejel 27. septembra 2011 na svoji konstitutivni seji, že opozoril na »stanje v narodu in državi«. Samo dejstvo nezaupnice vladi, razpustitve parlamenta in razpisa predčasnih volitev potrjuje pravilnost naše ocene.
Zdaj pa je pred nami naloga, da izvolimo zakonodajno telo in iz njega izvirajočo izvršilno oblast, ki bo vodila našo nacionalno ladjo po viharnih morjih svetovne krize in ki naj bi nas – posadko na tej ladji – pripeljala v harmonično domoljubno sodelovanje.
Zveza združenj borcev za vrednote NOB je naslednica OF in je zato svetovnonazorsko – in strankarsko – pluralistična. Skupni imenovalec so vrednote, s katerimi smo zmagali v najtežjem narodnoosvobodilnem boju. Med temi vrednotami štejem kot najpomembnejšo samozavest: zmagali smo, ker smo verovali v svobodo, enakost, bratstvo med narodi. Domoljubje pa predpostavlja solidarnost in pravičnost: vsi za enega, eden za vse! Solidarnosti ni brez strpnosti! To so temeljna izhodišča vrednot, ki nas vodijo tudi danes in ki nam bodo omogočila premagovanje sedanjih težav.
Ni pravice brez dolžnosti! Če hočemo ohraniti in razviti človekove pravice ter dostojanstvo, ki smo si jih izbojevali z neizmernimi žrtvami, trpljenjem in trdim delom, potem moramo predvsem opraviti svojo dolžnost soodločanja pri izvolitvi naših predstavnikov v zakonodajnem telesu državne oblasti. »Najlažja pot za zmago zla je, če tisti, ki mislijo dobro, ostanejo doma!« Tako pravi ljudska modrost. Novi mandatar – kdorkoli že to bo – bo moral združiti vse domoljubne sile za doseganje narodnega konsenza. Zato je naša prva dolžnost ne samo, da se volitev udeležimo, ampak da k udeležbi nagovorimo in prepričamo vso svojo okolico.
Koga bomo volili? Poštene, sposobne domoljube, ki korist naroda postavljajo pred lastni interes. Pokončne ljudi, ki spoštujejo vrednote NOB in jih udejanjajo v svoji vsakodnevni dejavnosti. Ljudi dejanj, ne samo besed. Biti predstavnik ljudstva je čast, pa tudi žrtev. Vera, svetovni nazor, pripadnost strankarski ideologiji so drugorazrednega pomena, bistvo sta osebno poštenje in volja delovati za skupno dobro!
Kako bomo izbirali? Umazana kampanja se je že začela. V svetih knjigah je zapisano: »Preklet naj bo obrekovalec, pa tudi tisti, ki obrekovalca posluša!« Obrekovalci in manipulanti kažejo sebe, ne tistih, ki jih obrekujejo.
Kaj pa programi? Programe moramo tehtati po njihovi izvedljivosti in realističnem pristopu reševanja težav. Razmere terjajo tudi odrekanja in o njih je treba odkrito spregovoriti.
– Naloga države je, da skrbi za pravni red in varnost državljanov. Za nacionalno državo so bili žrtvovani potoki krvi. Zato se varujte demagogov, ki govore: »Ven z državo, čim manj države!« Svobodni trg brez državne regulative vodi v vnebovpijoče krivice globalne ureditve, proti katerim se je dvignila mlada generacija.
– Prezadolženost moramo reševati z učinkovitostjo, ne pa z »varčevanjem«, ki duši povpraševanje in gospodarski razvoj. Od vekomaj je veljajo zlato pravilo ekonomije: »Narediti več iz manj!«
– Če hočemo ustaviti zadolževanje in ohraniti »socialno državo«, potem mora država najti novi vir sredstev. Obdavčitev mora biti progresivna; luksuz mora biti obdavčen in omejen; obdavčitev goriva naj spodbudi povečanje javnega prevoza. Predvsem pa se varujte lažnivih prerokov, ki obljubljajo »znižanje davkov«.
– Ne več, ampak bolje: kvalitativni razvoj, ne zgolj kvantitativna rast BDP. Obtožuje se kapitalistični pohlep, istočasno pa se kot cilj ekonomske politike postavlja konkurenčnost namesto zaposlenosti. Če hočemo vsi proizvajati, potem mora nekdo tudi več kupovati! Potomcem ne smemo zapustiti planeta, ki bo siromašnejši od tistega, ki smo ga podedovali od prednikov!
– Privatizacija: mar nam sedanja situacija ne pove dovolj, kam pelje neomejena privatizacija? Od kod so se pa našli tajkuni? »Dobički so zasebni, izgube pa javne.« To je pravilo sedanjega globalnega kapitalizma. Za banke so se takoj našle stotine milijard evrov, za brezposelne in lačne pa ni denarja!
– Mlada generacija: s podaljšanjem povprečne življenjske dobe postajamo »star narod«. Ohraniti moramo medgeneracijsko solidarnost, z dostojnimi pokojninami, istočasno pa s prestrukturiranjem gospodarstva skrbeti za zaposlenost strokovno usposobljene mlajše generacije.
– Skromnost: oblastniki naj čim več govore v množini in čim manj v prvi osebi ednine! Churchill je nekoč dejal: »Če ne znaš rešiti problema, ustanovi komisijo« – pri nas pa agencijo. Državno upravo je treba strogo racionalizirati in koordinirati. Oblast mora služiti ljudstvu in mu čim manj vladati!
– Nacionalna kultura ne more biti prepuščena »tržnim zakonitostim«. Nacionalni interes je ohranitev nacionalne identitete, ne pa lastništvo pivovarne!
Že samo naštevanje teh nekaj ključnih problemov, ki se odpirajo pred nami, dokazuje, kako težka in kompleksna naloga čaka bodoče zakonodajalce in vladarje. Volilna tekma zato ni loterija za uplenitev prezadolžene države, ampak pripravljenost žrtvovanja za skupno dobro. Demokracija namreč ni samo oblast večine, ampak in predvsem zaščita manjšine.
Kot predsednik ZZB NOB Slovenije se s tem pismom osebno obračam nate in Te prosim, da se zamisliš nad tem, kar v pismu omenjam, ter se potem odločiš po svoji vesti, komu boš zaupal svoj glas za dobro domovine, ki ji pripadamo vsi kot njene hčere in sinovi.
Janez Stanovnik,
predsednik ZZB NOB Slovenije
Pismo je objavljeno tudi na spletišču ZZB NOB Slovenije.
